Za duha športa in za dobro počutje
(OPENSOARING, 10. avgusta 2015, besedilo Niko Slana, uredil Milan Korbar)
Na državnem prvenstvu v jadralnem letenju na Ptuju je bilo nekaj dogodkov, ki pa niso nikogar toliko zmotili, da bi jih komentiral, da bi o njih kaj napisal in tudi peticija, ki so jo obljubljali organizatorji, češ da obljubljenega sodelovanja s KZPS ni bilo, je pozabljena in najbrž ne bo ugledala poštnega predala ali e-naslova Kontrole zračnega prometa Slovenije. In tudi nihče od tistih, ki so jih diskvalificirali zaradi kršenja nedotakljivosti zračne prostora, se ni pritožil. Vsi so upognili vratove in se vdali v usodo, kot da na koncu vratu ne bi imeli pripomoček za razmišljanje. Morda pa so si mislili: »Krivi smo in prav je, da ste nas kaznovali.«
Z balonom iz Francije do Goričkega - ko še ni bilo KZPS (Foto: zagrebški fotograf Tošo Dabac)
Pa najprej o prvi zadevi. Morda bi imel kvalifikacije, da bi o tem javno kaj dejal Vojko Starović, ker je nekoč že nekaj razmišljaj precej na glas o pooblastilih letalske kontrole, a ko je dobil odpustke za svoje grehe, ga je revolucionarnost minila. Preusmeril jo je na mnenjsko stran časnika Delo, oprijel se je teme, o kateri zdaj vsi flancajo – kako bi rešili svet pred neoliberalizmom.
Morda bi za začetek spomnil na zračni prostor, ki je bil dodeljen za državno prvenstvo na Ptuju. Madžari, Hrvati in Avstrijci so jadralcem dali na razpolago 9000 čevljev in celo nekaj več vertikalnega manevrskega prostora, Slovenija pa je je svoj odnos do jadralskega tekmovanja pokazala tako, da je tekmovalce omejila s 7000 čevlji višine in edini dan, ko so si organizatorji upali poškiliti na severo-zahod, proti Wolfsbergu, so organizatorji za nalogo v tej smeri dobili prepoved. Kontrola se ni potrudila, da bi vsaj skušala najti časovno okno za jadralce. Kaj pa bi jih stalo, če bi za nekaj tistih letal, ki smo jih lahko prešteli na prste, izdali notam o zaprtju letališča za tri ali štiri ure. Ne, KZPS je delovala z vzvodom moči, ne zavedajoč se, da so dobili koncesijo za svoje delo tudi iz naslova davkoplačevalcev. In jadralni piloti, ki tekmujejo, so tudi davkoplačevalci, ki upravičeno pričakujejo, da se jih bo vsaj malce upoštevalo, enkrat na dve ali tri leta. A je to res preveč?
Organizatorji so menili, da je treba tovrstno peticijo napisati in poslati na več naslovov, od ministrstva za promet in KZPS, do šefa mariborske kontrole ter poudariti, da želijo odgovor. Ne samo od gospoda, ki je bil tisti dan dežuren v kontrolnem stolpu v Mariboru in si je želel malo miru. A je že tako, ko je bilo tekmovanje pod streho, so bili količki med napere organizacije DP pozabljeni, jadralna komisija pri LZS pa se na prvem zimske sestanku ne bo več spomnila, kaj se je sploh dogajalo. Predvsem je takrat zadeva že mimo, KZPS pa bo samo odkljuka jadralsko sezono – rekoč: »Lani smo obravnavali en primer kršenja zračnega prostora, sklicali smo varnostno konferenco na kateri smo letalcem, še posebno jadralcem, žugali z iztegnjenim kazalcem. Letos ni bilo nobene prijave. Sklep: varnostni položaj v zraku se je izboljšal za 100-odstotkov. Lahko si čestitamo!«
A vendarle zadeva ni tako preprosta. Kontrola zračnega prometa se je v primeru državnega prvenstva izkazala kot neprijazen partner. V začetku leta so jadralcem brezplačno ponudili SLO karto zračnega prostora, misleč, da so s tem opravili vse, kar morejo. S svojim dejanjem do organizacije DP v jadralnem letenju so pokazali, da jadralci niso dejavnik, na katerega bi se ozirali. Seveda, ker imajo v rokah vzvod moči. A včasih z njim ni mogoče nikogar udariti po prstih. Zato pa so s svojim ravnanjem vsakemu od nastopajočih jadralcev zasebno povedali, da jih nimajo za mar. In ko bo jadralec v zraku, tam nekje sredi navidezne divjine, ki pa to v resnici sploh ni, ampak je hitra avtocesta, po kateri se je smrtno nevarno gibat, čeprav je večji del dneva prazna, bo zamahnil z roko in se zapeljal prek nje. Če pa bi na DP dobil občutek, da za KZPS stojijo ljudje, ki imajo empatijo do jadranja, pa čeprav bi bila samo pragmatična, bi mu ostal občutek, da so kontrolorji na njihovi strani in na robu tiste divjine bo, namesto da bi užival ob pogledu na Logarsko dolino, raje poklical kontrolo in ji sporočil svojo željo, da bi presekal vogal prenapihnjenega kontroliranega zračnega prostora ali pa se mu bo raje sploh izognil. Tudi zato, ker se je naveličal tistega večnega vprašanja: »Ali ima vaše jadralno letalo transponder?« Seveda ga nima, zakaj sploh sprašujete?! Raje bi dali jadralcem nekaj svojega keša, ki pada z neba in ga namenili za subvencioniran nakup ali najem pomembnega varnostnega pripomočka.
Pogled na bohinjski jadralski raj brez omejitev (foto Robi Kroflič)
Ja, KZPS je zamudila priložnost za boljšo komunikacijo z jadralni piloti – ki, navidezno, prav tako kot prazna avtocesta za zračni promet, sicer niso resen sogovornik, zato pa so še kako resen sogovornik v dejanski resničnosti, kjer se lomijo krila, kjer … Ja, prepričani smo, da včasih lahko tudi prijaznost pripomore k varnosti.
In še to - še naprej se spotikamo ob diskvalifikacijo več tekmovalcev pred startom nekega tekmovalnega dne. Organizatorji so večkrat zamenjali štartno linijo, kar zagotovo ni bilo dobro, če že zaradi drugega ne, pa zaradi bližine kontroliranega zračnega prostora. Če bi bila startna linija vselej na istem mestu, bi se jadralci lahko bolje prilagodili, razen, če organizator tega ni delal morda za trening, da bi si tekmovalci prepovedano območje bolj vtisnili v podzavest.
Iz povsem športnega pogleda na vso zadevo, še zmeraj trdim, da je bila diskvalifikacija nesmisel, predvsem pa zunaj duha športnega tekmovanja. Če je nekdo zapeljal v prepovedano območje tako simbolično, da tega ni bilo mogoče videti na prvi pogled, ampak šele s povečanim pogledom na e-zapis leta, potem je smisel tako izključujoče kazni očiten nesmisel. Celo na velikih tekmovanjih za take, bolj ali manj nenamerne prekrške, dodelijo nekaj kazenskih točk. Na slovenskem DP tako kazen baje zahteva naš tekmovalni pravilnik. Če je res tako, ga je treba spremeniti, pa ne zato, ker se je nekomu z opensoaringa dvignil nos, pač pa zato, da bi bilo naše največje jadralno tekmovanje bolj v skladu z duhom športa. Kajti, ko bo športno tekmovanje omejeno in sankcionirano s povsem pravniško logiko, ko bodo tako striktno politiko kaznovanja zahtevali izdelovalci navigacijskih pripomočkov, češ, saj imate vse možnosti, da se kazni izognete, to ne bo več športno tekmovanje, ampak nekaj drugega – morda paint ball.
Prestrogi kaznovanje za prenizek ali prehiter prelet ciljne črte tudi ne pripomore k varnosti, še manj k zadovoljstvu tekmovalcev. Če si ogledamo kazni na tekmovanjih v tujini, vidimo, da so v razumnih mejah.
| Posnetek stanja prometa v kontroliranem prostoru Slovenije dne 22. 7. 2015 od 9.00 UTC do 17.00UTC, ko ni bilo prostora za 2 krat po 20 minut za prelete jadralnih letal na DPJL 2015. |
