aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

soaringspot
lzs-zveza
miha thaler
womensoaring
soaringcroatia

ostale povezave

V Galaksiji tudi o Butališču [13.2.2011]
(OPENSOARING, N.Slana)

Vselej ko se nekam odpravimo, denimo, da je to podelitev priznanj za najuspešnejše lete jadralcev v minuli sezoni (2010), najbrž razmišljamo, kajse bo dogajalo. Resničnost je navadno prozaična, kdajpakdaj smo tudi pozitivno presenečeni. Ko sem si zvečer po podelitvi znova ogledal španske operne pevce, ki so presenetili goste v nekem lokalu v Pamploniin jih tako povabili, da si jih pridejo pogledat v opero / http://www.youtube.com/watch_popup?v=NLjuGPBusxs&vq=medium
/ sem se pač moral sprijazniti, da jadralci v skupinski dinamiki ne premoremo prav veliko mediteranske krvi, čeprav imamo morje za vogalom. Dolenjci so se potrudili kot organizatorji, poslušali smo troje zanimivih predavanj, žal pa je podelitev izzvenela, kot da je nekomu nerodno, da podeljuje priznanja, drugim pa, da jih prejmejo. Ker pač nimamo nič drugega in je to naša nacionalna prireditev, bi pričakoval, da se bodo prvi trije uvrščeni (Boris Žorž, Robert Šlaus in Matija Žnidaršič) za trenutek dlje zadržali na »odru«, da bodo imeli možnost kaj povedati, da se bo katera od lepotic, ki jih ni manjkalo, ad hoc prelevila v novinarko in koga kaj vprašala. Poljubi najboljšim so sicer znamenje, da bo nekoč takšna prireditev bolj sproščena, ampak tokrat je bilo smešno, kako na hitro so prejemnike priznanj odpravili nazaj k omizju. Najbrž so na podelitev prišli tudi jadralci, uvrščeni nižje od tretjega mesta in bi bili prav tako vredni povabila na oder.

Očitno se jadralci še najbolje počutimo v kabini jadralnega letala, trdno privezani ob sedež, tako kot Odisej, ko se je sam pustil privezati ob jambor, da ne bi zapadel čarovniškim skušnjavam. Ko že ponujam na ogled dogodek v Pamploni, moram povedati, da sem med podelitvijo v gostišču Galaksijapomislil, da bi bilo fino slišati postojnsko-celjskega Marjana, ki poje v zboru Ljubljanske opere, da bi presekal zgolj letalsko brenčanje in s kakšno pesmijo pritegnil še koga s posluhom. Tako nekako kot operni pevec in tudi pilot Jurij Reja (rdeči baron), ki mu ni nerodno zapeti kjerkoli in kadarkoli ali pa Branko Žiger, še edini živeči slovenski pilot spitfirea, ki je svojo letalsko pot končal na kapitanskem sedežu v learjetu hrvaškega izvršnega sveta, a je veliko bolj zanimivo, da je nekaj let preživel kot operni pevec na Reki. Ko sem ga nedavno v službi predstavil kolegici in povedal, da je bil poklicni pilot in poklicni operni pevec, ga je povabila da zapoje. Ni si pustil dvakrat rečiin je na hodniku, vpričo množice ljudi, mirno zapel odlomek iz neke arije.Za kaj takega je pač treba imeti nekaj korajže. Morda pa želimo preveč, saj so tudi na letošnji podelitvi Prešernovih nagrad poslali nagrajenega opernega pevca Branka Robinšaka nazaj v prvo vrsto parterja, zato pa so dali možnost nagrajenemu dirigentu in ga postavili pred orkester.

V Galaksiji se je kljub vsemu dogajalo. Ne bom poudarjal, da je Luka Žnidaršič veliko povedal o svojem  FES, še več pa izza odra. Zazdelo se mi je, da ga obup ob dogajanju v Lescah priganja, da bi svoj FES z dodatno oznako L izpopolnil, da bi lahko vzletel tudi sam: »Ne, nihče na svetu ne more razumeti, da na letališču položijo asfalt in hkrati prepovedo jadralno letenje in predvsem vleko jadralnih letal,« je menil in potem so v njegovem krogu padala vprašanja ali se bo ob tem stanju v Lescah zbudila, denimo, slovenska turistična zveza, saj odganjati letalski turizem v tem nezavidljivem položaju Slovenije, res ni posebno modro dejanje. V Szegedu so naredili nekaj podobnega, položili so asfaltno stezo, letališču so celo prilepili naziv »mednarodno«, a jadralnega letenja nihče ne preganja. Mimogrede je klub izpeljaldvoje svetovnih prvenstev. Ampak saj na Gorenjskem tudi ni bilo modro uničiti smučiščaZatrnik in nagnati iz svojega dvorišča Seaway, in tudi delavnice, ki servisirajo jadralna letala v okolici letališča, nimajo več možnosti vleke, brez katere si dejavnosti, za katero plačujejo davek, ne morejo predstavljati. Se bo z začetkom letošnje sezone vendarle kaj spremenilo? Kaj menite?
Luka se je vprašal, ali smo slovenski jadralci kaj naredili v podporo leškim jadralcem. »Ne znam si predstavljati slovenskega jadralnega letenja brez letališča v Lescah ins tem brez najugodnejšega izhodišča za lete na zahod?« Ne vem, ali je mislil tudi na Letalsko zvezo Slovenije ali pa na zbrane jadralce v Galaksiji, ki smosedeli ob mizah in izžarevali svojo letalsko veličino in inertnost. V prihodnjih mesecih ne bo več možnosti, da bi, denimo, s peticijo na vse mogoče forume, od župana Radovljice pa do Turistične zveze Slovenije, Letalske zveze Slovenije in še kam, napisali nekaj o tem gorenjskem čudaštvu in zahtevali, v slogu Erazma Roterdamskega, ki je že pred stoletji napisal znameniti knjigo Hvalnica norosti, da se kamen spotike zdravi pameti vendarle umakne, ali pa da se geografija postavi na nove temelje in da se znamenite Butale premaknejo na Gorenjsko, letališče pod Karavankami pa preimenovali v Butališče. Medtem so v Koengsdorfu, ki se lahko v 750-kilometrskem trikotniku pohvali s podobnim položajem kot Lesce, že končali s prijavami za letenje tujcev za letošnjo sezono z njihovega letališča. Predstavniki JGZ Lesce se delajo, kot da se tujci za jadralno letenje v Lescah več ne zanimajo … Tudi Koenigsdorf je majhno letališče, ki ga domačini ne marajo, ampak prenašajo, ker vedo, da na njem množica mladih iz tega okoliša leti, spušča letalske modele, in skratka, živi za jadralno letenje. V Lescah zdaj nekaj Walterjev Mittyjev pritiska  na plin in sanja o Top Gun-u.

Matija Krajnc je bil v Galaksiji simpatičen, ker ga je odlikovala samozavest in ker je s svojim projektom instinktivno želel povedati, da brez mladih ni napredka. Vse to je res, a zdi se, da je projekt postavljen v kontekst zgodovine. Če na OS preberete pogovor z Luko Šaleharjem vam bo kaj hitro jasno, kako naj bi se kalila »jadralna mladina«, tesno prepletena s temeljno dejavnostjo kluba, ki ne razlikuje med tistimi do 30 let in onimi nad trideset. A dopuščamo, da vsega tudi ne razumemo. Mladi seveda ne morejo brez »izzivanja«, pa čeprav gre samo za »srbsko-anglosaško« besedišče. No, bomo videli, kam se bo mladojadralska besedna zgodba odpeljala. Predvsem pa sem prepričan, da »gurači« ne bodo kaj veliko pripomogli njihovim ciljem.

V Galaksiji smo zvedeli, da bo Minčv kratkem izdal svojo drugo knjigo z naslovom Kako postanem jadralni pilot. In ko smo že pri knjigah, na spletnem naslovu http://www.thinairproject.eu/welcome/English/book/distributors.htm
lahko naročite knjigo z naslovom: Beyondgliding distance – »stepingoutofyourconfort zone« avtorja FlaviaFormose.