aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

ostale povezave

O »izjavi«, da o »kodeksu« ne govorimo
(OPENSOARING, 2. marca 2015, besedilo Niko Slana in Milan Korbar)

Spoštovani jadralci in jadralke, še enkrat poglejte v svoj najpomembnejši osebni dokument in skušajte ugotoviti, glede na današnji datum, ali ste polnoletni. To, da imate v rokah osebno izkaznico in da imate že nekaj let volilno pravico, še nič ne pomeni. Če ste morda med tistimi jadralci, ki se boste letos udeležili vsaj državnega prvenstva in tekmovanja v preletih, katerega temelj so objavljeni dosežki na OLC, si boste že morali priti na jasno, kako je z vašo polnoletnostjo. Kajti v »Izjavi o oprostitvi odgovornosti Letalske zveze Slovenije« boste morali nekje najti pričo in jo še prepričati, da se bo, pod vašo izpolnjeno izjavo, podpisala in s tem jamčila, da ste to res vi, in da ste še zmeraj pri zdravi pameti. Ker sem še zdravega razuma, vsaj tako upam, te izjave ne bom podpisal, niti ne bom iskal priče, enako bo storil tudi Milan, s katerim deliva mnenje.

Kaj pa menite vi, jadralci in jadralke? Če izjave še niste podpisali ali pa če ste jo morda že, vas prosimo za vaše mnenje, ki je lahko zelo kratko, pošljete pa ga lahko kar na naše e-naslove (Niko Slana ali Milan Korbar). O kodeksu, ki je brez pravega smisla in je zaposleni na LZS najbrž sploh niso dojeli, saj so jo samo od nekje prepisali, ker je to danes pač moderno in dodali še nekaj letalske latovščine, pa sploh ne bi kaj razpravljati, saj smo o njej na opensoaringu že povedali, kar si mislimo. Tudi o tem, kaj menimo o primernosti ali neprimernosti predsednika LZS, pa čeprav je bil izvoljen demokratično in so nekateri delegati dvignili v zrak celo tri zelene volilne lističe.

Milan Korbar - o Izjavi
Po prejemu E-sporočila, da nisem dodal priče pri podpisu, sem bolje pogledal Izjavo in ugotovil:
1/
Izjava o oprostitvi odgovornosti navaja sklep IO LZS z dne 18. 12. 2014, ki pa ga ni najti na spletnih straneh, kjer bi, glede na Statut LZS, moral biti zapisnik omenjene seje, saj le-ta predvideva javnost dela. Še več, tam sploh ni nikakršnih obvestil o delovanju IO LZS in LZS kot take.
Tole obvestilo na spletni strani LZS: NOVI KODEKSI IN IZJAVE; ČLANARINA 2015 ni zapisnik seje IO LZS, saj mu manjka nekaj temeljnih podatkov.
2/
Zahteva za prisotnost oziroma podpis priče pri podpisu Izjave o oprostitvi odgovornosti je, najmanj, čudna. Kaj naj zdaj po Sloveniji lovim pričo, ki bo podpisala, da sem res podal izjavo. Naslednja stopnja je samo še overjen podpis pri notarju, pa smo zmagali, kajne?
3/
LZS, ki članstvu ne nudi nič, sploh ne rabim. Za časa bivšega, zdaj »častnega« predsednika so nas vlekli za nos, da je to naročnina na »Naša Krila«, ki pa jih od decembra 2006 ni več. Če moram za vse poskrbeti sam, je bolje, da tistih 20 ali 50 evrov za članarino porabimo jadralci, ki ne tekmujemo, za kaj bolj koristnega, denimo, za plačilo letenja.
4/
Za prijavo letov na OLC članstvo v LZS ni potrebno, saj LZS s tem nima nič. Državnih in svetovnih rekordov pa tako nimam namena naskakovati niti nimam za to nobenih možnosti. Zakaj bi zato še plačeval, saj je to skoraj nekaj takega kot varščina organizaciji, ki te, brez da bi jo prosil, vzame v zaščito. Sploh pa se lahko samo čudimo, da moramo jadralci za to, da bomo lahko sodelovali s svojimi dosežki na tekmovanju v preletih, plačati 7 evrov. Kdo si je izmislil takso, ki po svoji velikosti ne ustreza nikakršnemu namenu, razen golemu formalizmu. Vesel bi bil, če bi začutil, da je vsaj tekmovanje v preletih del dejavnosti civilne družbe, za katero ne potrebujemo varuške v obliki LZS, ki na koncu leta jadralce potreplja po glavi in organizatorju nakaže za izpeljavo sklepne prireditve evrskega tisočaka. Ali bi ne bilo bolj logično, da vsak član, ki želi tekmovati, plača, denimo, 50 evrov, ki jih organizator porabi za sklepno prireditev. Potem bi se najbrž jadralci do tega tekmovanja obnašali nekoliko drugače, zagotovo bi čutili, da je to tekmovanje naše. Pa še nekakršne izjave nam ne bi nihče tiščal pod nos. Naj na sklepni prireditvi vsak udeleženec plača, kar bo popil in pojedel, tako kot, saj ste prebrali, na pikniku Inga Rennerja v Avstraliji.
5/
In če se spustimo še malo v bližnjo zgodovino. Od predsednika naše osrednje letalske organizacije se pričakuje, da je njen član s plačano članarino. Za predsednika LZS ta podatek ni znan, niti ne vemo član katerega kluba je. Ko je bil izvoljen za predsednika LZS, ni bil član nobenega kluba, a so mu delegati dovolili, da se je v neko društvo vpisal šele po tisti smešni volilni skupščini v Kranju, kjer so mu to častno nalogo zaupali. Nihče pa ne ve, ali je to sploh storil ali ne.
Statut LZS ne predvideva častnega predsednika. Kaj takega ni zaslediti pri nobenem društvu ali organizaciji javnega pomena. Tudi s tem častnim predsednikom bi lahko že zdavnaj razčistili, še posebno, ker se je za to čast predlagal kar sam. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj je naš častni predsednik naredil takega, da bi se mu morali klanjati do konca življenja.

Skratka, teh nekaj misli se nam je utrnilo ob branju Izjave in Kodeksa. Veseli bi bili kakšnega vašega odmeva, tudi zato, ker na spletni strani LZS zapisov z Opensoaringa ne objavljajo. Razumljivo.

Pa še to:
Ker sta v AK ALC Lesce še zmeraj aktualni Izjava in Kodeks, smo se pri Opensoaringu še enkrat odzvali. Najbrž bo še komu od jadralcev postalo slabo, ko bo za FAI nalepko moral podpisati Izjavo o oprostitvi od odgovornosti LZS in imeti še pričo za verodostojnost podpisa, kot da bi šlo za mladoletne osebe. Smešno in neokusno. Da ne govorimo o Kodeksu, skropocalu, ki je nastalo zaradi vpliva OKS na LZS. Ja, ko bo imel letalski Kodeks rep in glavo, ko ga bodo sestavili v FAI in ko bo jadralno letenje olimpijski šport, pa se kar igrajte fair play, športni bonton in kodeks. Do takrat pa metlo v roke in pred svojim pragom.

... na vrh strani

Jugoslovanska (beri slovenska) jadralna reprezentanca v Benalli v Avstraliji

»Da bom kot član, tekmovalec ali reprezentant deloval v skladu s cilji LZS.« Tako piše v prvi točki kodeksa LZS. Seveda. Še prej, prosim, mi zaupajte, kateri so cilji LZS. Morda si cilji Letalske zveze Slovenije in cilji naših jadralskih prijateljev nasprotujejo. In »da si bom vedno prizadeval tekmovati po svojih najboljših močeh,« kot piše v 3. točki kodeksa. Ta tretja točka se zdi za jadralce dokaj smešna, saj še nisem slišal, da se jadralcu med tekmo nenadoma ne bi več ljubilo vrteti in bi raje kar pristal. A pustimo 3. točki, da dela družbo filozofski podstati športa, kajti tudi jadralci želimo biti športniki. Najbrž je tudi takšno razmišljanje v pravi smeri, saj tudi jadralcem ni všeč, če se na nekem tekmovanju dogovorijo, da bodo vsi leteli brez vode, ker je vzletna steza prekratka, nekdo pa se odloči, da brez vode ne more. Takemu tekmovalcu je pač treba dati domačo nalogo, da 3. točko kodeksa obnovi pisno in večkrat, a bojim se, da bo odgovoril, da je želel delovati po svojih najboljših močeh.


Pristavec in žena Tanja, ekipa na SP 2014 v OR v Lesznem

Kodeks članov Letalske zveze Slovenije je še en dokaz, da naša Zveza stoji ob strani splošnim dogajanjem v športu, hkrati pa je tudi dokaz, da nekoliko zamuja, saj je fair play že zguljena tema, razen tega pa se niso poglobili v kodeks, saj je letalstvo med športi nekaj posebnega. Kodeks, ki ga ponujajo jadralcem v podpis ob nakupu FAI znamkice, ki je znamenje, da smo plačali davek Mednarodni letalski organizaciji FAI, vsebuje nekatere prvine ekipnih športov in povzdiguje položaj reprezentance, česar v jadralskem športu že dolgo nimamo. Nazadnje je naša jadralna reprezentanca delovala kot ekipa že pred dvema desetletjema, ko je njeno vodenje, kot svoj konjiček in del strokovnega izziva, prevzel meteorolog Miran Ferlan. Ko je mnogo prezgodaj odšel s tega sveta, se je institucija reprezentance sesula. Denis Štrbenc sicer še vodi seznam, ki omogoča vpogled uspešnosti jadralcev, a kolikor je znano, ni nikogar več, ki bi nekomu prepovedal, da bi nastopil na evropskem prvenstvu, če kvota udeležencev iz države ni izpolnjena. Zdaj, denimo, se krešejo kopja, kdaj bo DP 2015 na Ptuju, čeprav je bilo že vse dogovorjeno. Prvotni termin ne ustreza tistim, ki želijo nastopiti na EP. »Če bi imeli jadralnega selektorja, tega problema najbrž ne bi bilo, ker bi vsaj selektor vedel, kdaj bo EP in kdo bo tam letel,« pravi Ptujčan Gregor Petrovič.


Erazem – brez dveh pomočnic

Institucija reprezentance v resnici ni vprašljiva, saj se evropskih in svetovnih tekmovanj udeležujejo naši najuspešnejši jadralci in imajo konkurenčna letala. Zato pa je pravilo osme točke (…da bom v športu deloval v skladu s splošnimi načeli fair playja in jih širil tudi na druga področja svojega življenja) problematična iz mnogih vidikov, ne nazadnje tudi iz stališča pošiljatelja tega kodeksa v podpis jadralcem, saj je na čelu naše organizacije problematična oseba. Kaj pa pomeni, da kodeks od jadralcev zahteva, da delujejo v skladu s splošnimi načeli fair playja in da ga širijo tudi na druga področja svojega življenja? Ja, ljubi bog, a bi mi kdo naštel najprej splošna načela fair playja v letalstvu in jih opisal v razumljivem jeziku. Morda pa gre samo za tista, ki jih je treba spoštovati v zraku? Ne vem. In katera so tista, ki jih bomo širili na drugih področjih življenja? Kaj bolj ohlapnega si je težko predstavljati, čeprav bi še kako prav prišel, denimo, širši pogovor o fair playju v zraku in še posebno na jadralnih tekmovanjih. To bi bila prvovrstna tema, ki bi pripomogla k varnosti in v svojem bistvu daleč presega smisel trivialnega fair playja, saj gre za varnost in za življenja udeležencev jadralnega tekmovanja. Kaj pa naj bi bilo tisto, kar kodeks zahteva od nas v vsakdanjem življenju. Morda to, da brez izmikanja plačujemo državi davke kot navadni državljani in če smo, denimo, delodajalci, da korektno plačujemo svoje zaposlene. Poznam zanimivo letalsko družbo, ki je sicer že pod vodo, in pilotom ni plačevala socialnega zavarovanja in še marsikaj itd. Morda pa kodeks predvideva točno določeno spolno orientacijo, morda tudi ustrezen bonton in obiskovanje kulturnih prireditev ali kaj podobnega? Ali je to sploh naloga nacionalne športne zveze, da kaj takega predpisuje svojim športnikom, pa naj bodo to jadralci v zraku ali rokometaši. Zanimivo je, da jadralci kodeks mirno podpisujejo, pa čeprav ne vedo, kaj sploh želi od njih.


Britanci

Ali ni v letalskem športu najbolj samoumevno, da imamo vse dokumente in pač vse, kar je potrebno za letenje, urejeno. Na koncu LZS še enkrat potrka na vest letalcev (jadralcev), da morda slučajno ne bi skušali kje skozi stranska vrata v zrak. In so zapisali v 5. točki: »Da bom nastopal v skladu z letalskimi pravili, zakoni, spoštoval odločitve sodnikov in uradnih oseb ter dopuščal možnost zmotljivosti.« Za kakšno zmotljivost pa sploh gre, ali za tisto od jadralcev, organizatorjev ali koga tretjega? Jadralca kaznujejo že za nekaj metrov v nedovoljenem zračnem prostoru, saj natančni zapisi leta to omogočijo. Edini, ki se je nekoč razburjal, je bil neki naš jadralec, po poklicu pravnik, ki inštitucije sodnikov ni priznal. Ampak, zaradi ene same izjeme pilotom res ni treba obremenjevati njihove vesti. Že tako je pod strogim nadzorom prav vse, razen tega, kolikokrat in kako lahko v zraku izpraznijo mehur. Tega dejanja na srečo še niso povezali z dopingom.


Francoska prikolica

Da bom širil dobre ime LZS (kodeks, točka 9). Ta zahteva rahlo spominja na otroški vrtec in na otroško igrico, ko Tinček reče Pepci: »Reči, Dajzi,« in ko Pepca to izusti, dobi odgovor: »Kdo (te) je v špajzi?« Seveda Pepca ne ve ne kdo je Dajzi in kaj je špajza. Na lanskem DP v Szatymazu nas je Denis Štrbenc prepričal, da Letalska zveza Slovenije ne dela slabo, ampak nihče me ne bo prepričal, da ne bi mogla narediti še več in da bi lahko bila, kot krovna organizacija letalcev, bolj odzivna in bolj športno naravnana, saj je dogodkov na katera bi se morali odzivati, veliko in še več. Naj samo omenim, da s strani LZS ni bilo reakcije, ko se je spreminjala zakonodaja, ki je obravnavala licence; lahko bi reagirala vsaj formalno, ko sta dva inšpektorja, ki sta prišla v Lesce po povsem drugih opravkih, začela pregledovati dovoljenja in papirje tujih jadralcev, ki so prišli na svoj jadralski dopust, Zveza bi se lahko uradno odzvala ob nemogoči letalski terminologiji (zrakoplov, plovnost itd), lahko bi imela posodobljeno spletno stran, lahko bi si prizadevala za prepoznavnost letalskih športov v medijih, lahko bi se javno vprašala, kaj je z našim letalskim muzejem, lahko bi Francu Jakliču čestitala, ker je spravil v zrak muzejski aero-3, na spletni strani LZS še nisem zasledil, da bi čestitala kakšnemu jadralcu ali sploh svojemu športniku za uspešen nastop, lahko bi …

Sam skušam najti dobre plati naše LZS, saj brez nje ne moremo, seveda pa zahtevajo od jadralcev (pilotov) najbrž preveč, da bi širili njeno dobro ime. Za začetek bi bilo dovolj, da smo, po točki 9 tega kodeksa, tiho.

... na vrh strani