aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

ostale povezave

Aerodrom Maribor in Rdeči biki
(OPENSOARING, 28. aprila 2015, letalogled* Milan Korbar)

Zgradba Aerodroma Maribor z znamenito zastekleno teraso

Ko je Goran 8. aprila 2015 na forumu Kluba virtualnega letalstva Slovenije objavil vabilo za dan odprtih vrat Aerodroma Maribor, si nisem dal kaj dosti razmišljati in sem takoj izpolnil prijavo za poseben paket, namenjen letalogledom vseh dežel. Tudi deset evrov, ki jih je bilo potrebno nakazati na račun, ni bila ovira, še več, bilo je zagotovilo, da gre zares in da se tam ne bo pojavila množica »mobitel fotografov«, ki morajo biti zmeraj spredaj z visoko dvignjenimi »nespametnimi« telefoni.


Obiskovalci Aerodroma Maribor helikopter BO-105

Kot se za pravega letalogleda spodobi sem se na pot proti Mariboru odpravil navsezgodaj. Pred 8.30, ko je bilo zapovedano zbiranje na letališču, sem se hotel v Kadetnici srečati z vodjo Vojaškega muzeja. Pot je potekala brez večjih ovir do prvega semaforja pred Mariborom, ki je od ponosa žarel v naši, rdeči barvi. Seveda tudi naslednji semaforji niso mogli iz svoje ponosne zardelosti. Verjetno so mi hoteli pokazati, da rdeči val ni doma samo v Kranju. Pa sem bil v Kadetnici vseeno tik za sedmo uro, ko moji nekdanji sodelavci prihajajo v službo, le šefa muzeja ni bilo, ker je imel opravek v Ljubljani.



Ob 8. uri je bila letališka restavracija s teraso še zaklenjena, kar pa se je brž spremenilo, saj sta hkrati z menoj, in še enim fotografiranja željnim letalogledom, prišli tudi tam zaposleni deklici. Ročno sta odprli restavracijo in teraso, ki pa ima, žal, na strani proti parkirni ploščadi umazano neprebojno steklo s preklado na vrhu v višini, ki je niti Sergej Bubka s polnim zaletom ne bi mogel preskočiti. To pa je velika razlika v primerjavi s podobno novo letališko zgradbo v Gradcu, samo 60 km severneje od Maribora. Tam je steklena ograja visoka »do popka«, štiri metre peščenega predpolja pa so raj za fotografiranje letal. Tukaj se postavi vprašanje, ali res bivamo v isti evropski skupnosti narodov, z istimi zakoni in pravili, ali pa smo v naši deželi bolj nevarni in nas je treba, kot kočevske medvede, postaviti v stekleno kletko. Podobna misel se mi utrne, ko primerjam teraso na Brniku, s tisto, zgolj 50 km na sever čez Karavanke, na celovškem letališču, ki ima tudi ograjo »do popka«.


Bell AH-1 Cobra

Goran in Urban sta bila točna kot švicarska ura. Ob 8.30 sta nas sprejela s pripravljenimi dovolilnicami in dobrodošlico v obliki francoskega rogljička. Pozdravil nas je tudi direktor Aerodroma Maribor in nam zaželel dober »ulov«. Urban nas je opozoril na malenkosti, ki jih moramo med bivanjem znotraj področja z omejenim gibanjem upoštevati, da ne bi prišlo do neljube odstranitve tistega, ki bi pokazal preveč samovolje. Očitno so bila navodila dovolj jasna, da ni bilo potrebe po izvajanju ukrepov.


Podvozje in motor letala Dassault/Dornier Alphajet

Da gre zelo zares smo spoznali že na varnostni kontroli prehoda, v notranjost letališke zgradbe, ki je namenjena zbiranju pred odhodom na letalo. Ko smo se tako zbrali po prestani prvi preizkušnji, nas je na prvem nadstropju pričakalo presenečenje. Vsak od udeležencev je dobil vrečko, v njej pa majico, kemični svinčnik, štiri pločevinke z znanim napitkom, pa tudi značka Aerodroma Maribor je bila tam pripeta. Z Goranom, ki nas je ovekovečil, smo opravili še obveznost do pokrovitelja, potem pa smo se odpravili na sprehod med parkiranimi letali.
Mehaniki so pregledovali letala in helikopterja, mi pa smo se motali okrog njih in poizkušali uloviti zanimive trenutke priprave za let.



Prireditve, kjer so rdeči biki v glavni vlogi, nikdar ne minejo brez podpore uniformiranih deklic, ki ponujajo energijski napitek. Tudi tokrat so bile tam.



Vabilo so sprejeli tudi v Slovenski vojski. Skupina pilotov Slovenske vojske nas je obiskala kar s helikopterjem Eurocopter AS532 »Cougar«. Seveda so si z zanimanjem ogledali letala. Pilot letala PC-9M pa je bil še bolj izviren. Izpeljal je športno nizek mimolet in nas presenetil, predvsem, ker se ni vrnil vsaj še enkrat za kako fotografijo. Pri njegovem preletu smo bili večinoma osredotočeni na nam bližnje objekte, da smo ga pospremili v glavnem samo s pogledom, kar pa tudi ni kar tako.



Med obiskovalci sta se znašla še Šandorjev flamingo in PC-6, s katerim Aviofun vozi padalce. Po končanem programu sta skupaj odletela, vsak svojemu, domu naproti.



Goran je izbral mesto ob stezi, pod vetrno vrečo, kjer smo lahko uživali ob bližnji vožnji letal, ki so odhajala na mesto za vzlet. Nazaj grede pa so se mimo nas, na manjši ali večji višini, že spreletavala nekateri posamezno, drugi pa v paru po dva. Za primerno mehko svetlobo je poskrbela oblačnost, da pa se nismo pregreli, je ves čas pihljal veter.


Helikopter BO-105 gre pokazat, kaj zna

Od tod smo opazovali prvi del nastopa, ki je bil namenjen predvsem posamičnemu urjenju likov. S svojim programom sta nas navduševala oba helikopterja. Posebej BO-105 je pokazal, da je še vedno vrhunska letalna naprava, ki zmore veliko več od večine drugih helikopterjev.


Helikopter Bell AH-1 Cobra in zgodovinsko letalo Chance Vought F4U-4 Corsair sta prikazala skupinski vzlet

F4U-4 Corsair in Bell AH-1 Cobra sta prikazala nenavaden skupni vzlet, kjer helikopter spremlja letalo malo zadaj in ustrezno višje. Glede na videno morda ne bi bilo slabo, če bi inšpektor kdaj prišel pogledat kakšno letalsko prireditev v vlogi ljubitelja letal, da bi se prepričal v popolno varnost takšnega postopka. Posebno kadar gre za načrtovan in potrjen trening postopkov pri letenju za predstavitev javnosti. Verjetno bi tako precej pripomogel k pozitivnemu ugledu Javne agencije za civilno letalstvo.



V premoru med dopoldanskim treningom in popoldanskim sklepnim (izpitnim) letom za potrditev primernosti sodelujočih za nastope na prireditvah v letu 2015, nam je organizator pripravil kosilo. Šele takrat sem opazil, da se v kratkih časovnih presledkih pojavljajo zmeraj nove skupine obiskovalcem, ki jim je Anton Polutnik, neutrudni vodja investicij na Aerodromu Maribor, vztrajno razlagal delovanje letališča in njegove infrastrukture.
Obisk letališča je bil ta dan prav neverjeten in zagotovo se je pokazalo, da si ljudje želijo videti letališče, letala in letalski promet. Tudi takrat, ko niso potniki.


Par reaktivcev med samostojnim nastopom

Popoldne so nas postavili na utrjeno mesto na vzhodni strani parkirne ploščadi, od koder smo imeli lep pogled na letala in helikopterje, ko so odhajali proti vzletni stezi. Pa tudi sonce je skoraj sramežljivo poizkušalo rahlo osvetliti dogajanje, ko se je zbrala vsa jata različnih ptic iz gnezda »Flying Bulls« in nam pripravila veličasten prelet letališča v formaciji bombnik iz druge svetovne vojne, za njim lovec in mornariško letalo, ob bokih pa sta letela dva šolska reaktivca.


Skupinski prelet

Pa se niso peljali samo mimo, tudi prav zgleden sodček so uspeli sestaviti in ga odleteti v formaciji. To je bil tudi vrhunec enotedenskega bivanja in letenja na letališču v Mariboru.


Bombnik iz druge svetovne vojne North American B-25J »Mitchell« od zgoraj


Bombnik iz druge svetovne vojne North American B-25J »Mitchell« pred zbranimi letalogledi


Dim ob zagonu vrstnega V-motorja Allison V-1710-27 na Lightningu je nekaj vsakdanjega

Za konec smo si že v čisto zares sončnem popoldnevu še enkrat od blizu pogledali nastopajoče leteče stroje. Naj povem, da bombnika nista kromirana, kot trdi eden od vsevednih novinarjev na vsem znanem spletišču. Do kovinskega videza se da priti tudi s primernim loščenjem (poliranjem) kovinskih delov. Tudi sam sem bil že enkrat poleg pri takšnem početju.


Pilot zgodovinskega letala Chance Vought F4U-4 Corsair se veseli v izteku po pristanku z nakazinimi pozami Dejana Zavca med borbo


Pilota reaktivcev po uspelem nastopu


Prelet formacije po odhodu bombnika North American B-25J »Mitchell« na samostojen nastop. Skupino vodi Lockheed P-38 Lightning

In še zanimivost. Ko sem se po svoji stari navadni lotil spraševanja kolegov letalogledov o tem, kaj so ta dan imeli priliko in čast videti, so mi v en glas odgovorili, da so bila to letala in helikopterji. Kakšnega zrakoplova niso opazili. Morda je bil vzrok premočan veter, ki je onemogočal njihov privez na prostem, ustrezno velikega hangarja pa za zdaj v Mariboru še ni. Tudi o kakem plovilu ni bilo ne duha, ne sluha. Težko si predstavljam plovilo, denimo, med izvajanjem sodčka. Pa tudi luping ne spada v nabor za plovila primernih oblik gibanja.

Pozdrav letalogledom

* letalogled -éda m (e e?´) knjiž. 1. letalogled: letalogled je stal ob stezi in opazoval letala; tudi fotografiral je in si zapisoval njih podatke; v pomenu angleške besede "planespotter"

Geneza: Dr. France Prešeren je v 19. stoletju napisal pesem "Zvezdogledom".

Kaj pa o tem pravi Slovar slovenskega knjižnega jezika

zvezdogled -éda m (e e?´) knjiž. 1. astrolog: ravnati se po nasvetu zvezdogleda; pratikarji in zvezdogledi 2. astronom: opazovalnica srednjeveških zvezdogledov; zool. zvezdogled majhna sladkovodna riba z vitkim, proti repni plavuti zelo zoženim telesom in z brki v ustnem kotu, Gobio uranoscopus; morski zvezdogledi manjše morske ribe z oglato glavo in na teme pomaknjenimi očmi, Uranoscopidae

Ob razmisleku, kako bi poimenoval osebo, ki opazuje, fotografira in zbira podatke o letalih, ki jo v angleškem jeziku zaznamuje beseda "planespotter" mi je prišla na misel Prešernova pesem. Zakaj pa ne, to bi pa lahko bil lep slovenski nadomestek. In tako sem postal letalogled.

Vaš najljubši letalogled,
občasni zvezdogled,
po potrebi pa Komet Repatec