website statistics
Opensoaring.com





aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

ostale povezave


Varnostna konferenca v Cerkljah
(OPENSOARING, 19. februarja 2015, besedilo Niko Slana, foto in ureditev Milan Korbar)



Milan Korbar, soustvarjalec naše jadralske spletne strani, se je, po Varnostni konferenci v Cerkljah, vprašal, kaj je bilo na konferenci v Cerkljah novega za jadralce. Težavno vprašanje, katerega odgovor ima zagotovo pomemben pozitiven predznak, saj je pozitivno vsakršno javno razpravljanje o letalski varnosti med ljudmi, ki jih dejavnost tako ali drugače združuje. Za jadralce ni bilo veliko novosti. V Sloveniji skorajda ni jadralca, ki ne bi bil natančno obveščen o glavnem incidentu v priletni ILS naklonini Aerodroma Brnik, zato pa je konferenca nudila razgled po vseh vzporednih področjih letalskega športa. A tudi okoli omenjenega incidenta smo lahko med vrsticami razbrali, da »vzgojna« kazen glavnemu akterju še ni bila izrečena. Ja, in tudi nova letalska karta je pred vrati, kot zatrjujejo, z ne najbolj trdnimi zagotovili bo zagledala luč sveta že čez kakšen mesec in pol.



Toni Stojčevski (SPLNI), preiskovalec letalskih nesreč in organizator konference, je povsem na koncu nanizal nekaj primerov letalskih dogodkov in nesreč in med njimi tudi tisto z UL letalom »nebeška uš«, katere poročilo lahko preberemo na strani ustreznega državnega organa. Zagotovo bi bilo dobro, če bi ga izbrisali, predvsem zaradi verodostojnosti preiskovalcev, ki so imeli v tem primeru slabe informatorje. A skočimo od »nebeške uši« na splošno ozračje konference, ki je potekala v prostorih vojaškega letališča v Cerkljah. Predstavniki SV in člani njenega letalskega dela so bili znova izvrstni gostitelji. In po tem, ko je organizator sklenil konferenco, je nekaj časa ostalo še za pogovor. Benjamin Ličer je predlagal, da bi morala biti varnost na sporedu vsako leto, za vse vodje aeroklubov. Če se ne motim, je tako že bilo v obdobju, ko je letalsko šport vodila še ZLOS.

Zanimiv je bil pozdravni govor mag. Alojza Krapeža, vodje sektorja za letalstvo pri MZI, ki je pokazal dovolj širine in udeležencem ni dajal občutka, da so prišli samo zato, da bi poslušali. Menil je, da bo treba še veliko prizadevanj za izboljšanje celotne službe, še posebno, ker jo primerja z letalsko razvitejšimi državami, katerih ekonomski položaj je precej boljši. V sklopu prve skupine predavateljev je spadal tudi Robert Šegula, predstavnik kontrolorjev iz KZPS, ki je udeležencem na kratko orisal razčlenjenost zračnega prostora na Slovenijo, za vse udeležence pa je pripravil tudi CD, s katerim se bodo lahko na svojih domačih računalnikih še bolje seznanili z njim, predvsem pa se je zadržal pri uvodno omenjenem lanskoletnem incidentu jadralnega letala. Čeprav smo to, oziroma zelo podobni predavanji lahko slišali vsaj že dvakrat (Aleš Fink), pa je Šegula dodal še nekaj dobrodošlih novosti za jadralce. Skratka, za dokaj fantazijsko zgradbo kontroliranega zračnega prostora je povedal, da vendarle ni tako velik tabu, da bi se ga morali izogibati, pač pa je menil, da je veliko bolje, če se jadralci začno bolj pogovarjati s kontrolorji. Prav to je, po njegovem mnenju, najšibkejši člen izobraževanja športnih pilotov, saj se tej prepotrebni in nujni komunikaciji izogibajo tudi učitelji letenja. Tako je s prstom pokazal, kje bi moralo izobraževanje letalcev pridobiti. Odgovoril je tudi na Ličerjevo pritožbo, da se je učitelju motornega letenja z učencem težko približati in v učne namene uporabiti VOR Dolsko. »Če se vam bo to še dogajalo, se kar uradno pritožite in zagotavljam vam, da bomo raziskali okoliščine, ki so kontrolorju narekovale, da vas je odslovil,« je bil odločen Šegula.



Velik del konference je bil v znamenju jadralnih padalcev, Jurij Franko (Zveza za prosto letenje) je v zanimivem in nazornem predavanju pokazal, kako temeljito preizkušajo jadralna padala preden pridejo do trgovcev. V EU je več kot 100.000 jadralnih padalcev, ki so dobro organizirani in tudi slovenski jadralci ne zaostajajo po znanju. Naših jadralcev je približno tisoč, seveda pa se jim v sezoni pridruži množica tujcev. Ko so pregledali statistiko nesreč, se jih velika večina zgodi prav tujim jadralcem. Predstavnik policije je povedal, s kakšnimi problemi se srečujejo, predvsem pa je ponovil večkrat izrečeno ugotovitev o glavnih povzročiteljih nesreč. Varnostne konference se je udeležil tudi Srečo Jošt, predsednik Zveze za prosto letenje. Čeprav je imel zaradi birokratskega gledanja uradnice na MZI veliko preglavic in nepotrebnih poti, je bil na koncu zadovoljen z razumevanjem nastalega položaja s strani mag. Alojza Krapeža, predvsem pa je prepričan, da bodo nastali položaj ugodno razrešili za jadralne padalce, za turizem in za celotno jadralno letenje.



Še najbolj nedorečen je, vsaj z vidika državne administracije, položaj dejavnosti v UL letalstvu. Najbrž bi bil seznam vseh želja in prijemov, s katerimi bi država želela v vajeti vpreči to zvrst letalstva, ki z novo tehnologijo postaja vse bolj prodorna in enakovredna generalnemu letalstvu, precej dolg. Najbrž je tudi to tema, ki nas mora bolj zanimati, da se nenadoma, kot »deus ex machina«, ne bi pojavila podobna direktiva, kot pri jadralnem padalstvu, ki bi ga po nepotrebnem lahko zavrla. Upamo samo, da so imeli razpravljavci v mislih pot z malimi koraki, ko so glasno razmišljali, kako ULN natakniti uzde. Nekdo je večkrat omenil »permit«, torej nekakšno dovoljenje, ki za zdaj za vrat drži jadralce na morju, torej lastnike plovil. Kajti pri ekonomiki s katero se ubada športno letenje, bo imelo UL letalstvo v prihodnosti vse pomembnejšo besedo. Poudarili so še, ko so se pogovarjali o varnosti, da UL letala ne prenesejo nikakršnega podcenjevalnega pristopa, tako pri učenju letalskih spretnosti kot pri učenju in uporabi sodobne navigacije in pa seveda, pri prešolanju »resnih« pilotov na UL letala. Letalo je letalo in prav vsa zahtevajo resnost, so dejali razpravljavci, zavedajoč se, da se v tej veji letalstva zgodi največ nesreč.



In seveda ne bi bili Opensoaring, če ne bi prisluškovali pogovornemu jeziku razpravljavcev. Oskarja za plovila in plovnost bi moral dobiti Leon Brezec, predstavnik Pipistrela, ki je bil, po retro reinkarnaciji, najbrž nekoč davno član posadke na Letečem Holandcu, zakleti staroveški jadrnici, ki je brez miru in brez pristana plula po širnih morjih. Po tej lastnosti je bil njegov prvi spremljevalec Rado Jelen, predsednik ULN letalstva, ki je vidno užival, ko je poslušalstvu slovenske besede takoj prevedel v angleške ali narobe, da ne bi bilo nesporazuma. Antipod obema je bil, in treba ga je pohvaliti, kontrolor Robert Šegula, ki se je klub angleščini na delovnem mestu, kar lepo držal slovenskega izrazoslovja. In še zdelo se je, da zaradi tega ni trpel ali bil zato kaj manj pomemben. Razpravljavcem s »terena« je bilo jasno, kaj so plovila in kaj letala.

na vrh strani

 


Ptuj: 1205. start na vitlo je bil moj

Čestitke letalcem ob 25-letnici plebiscita o samostojnosti

Med obnovo vitla je nastal film

Vitla znova na letališču v Murski Soboti

Sara za TED in letalsko psihologijo

Najdite Slano in Korbarja

Ko nimate drugam zavijte v CD

100.000 mejnik, ki nič ne pomeni

KB-6 Matajur, razvoj, muzej, darilo 2

Muzej letalstva Beograd

Letalogled se predstavi z 29

TV-jadranje po zraku

KB-6 - ignoranca, pozaba ali kaj drugega

Bitka za oslovo senco

Za duha športa in za dobro počutje

Malčki čez krila in v duhu

Zbirka letalskih modelov Albina Novaka v TMS

Omev na Slavoj Žižek, Balkan in zgibanka

Slavoj Žižek, Balkan in zgibanka

Opensoaringov turistični vodnik po Ptuju - za jadralce

Jadralci smo na njih ponosni

Skupno kroženje orlov in plovil

Skupščina LZS:
vprašanje in odgovor

Slovenj Gradec in Bovec danes in pred enim letom

Aerodrom Maribor in Rdeči biki

Nekaj asociacij z Aera 2015

Leški arcus T čeprav samo za nekaj dni

LETALSKO BESEDJE v otroški dobi

Strast Klausa Seemana razmislek za TMS

Odgovor na odprto pismo

70 let Jožeta Černiča

O »izjavi«, da o »kodeksu« ne govorimo

Arhiv AK Ljubljana v nevarnosti

Varnostna konferenca v Cerkljah

DG 101 na informativnem dnevu v ŠC Kranj

Še nekaj o jeziku na splošno

O etiki kot se nam kaže s kodeksom LZS

Zimski let za poletne učinke

Kava na ljubljanski tržnici

Sprehod po jeziku

Odprto pismo
z novoletnimi željami Nataliji Polenec,
direktorici Tehniškega muzeja Slovenije

Blog 2017

Blog 2016

Blog 2015

Blog 2014

Blog 2013

Blog 2011

Blog 2010

Blog 2009