aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

ostale povezave

Leški arcus T – čeprav samo za nekaj dni
(OPENSOARING, 16. aprila 2015, besedilo in fotografije Niko Slana)

Aecus in posadka

Zjutraj zazvoni telefon, na drugi strani se oglasi jadralski kolega Avgust: » … tudi spati nisem mogel, ko sem v Delu prebral, kaj pravi Zakeršnik o Aeroklubu Slovenj Gradec. Osebno sem užaljen, pričakujem, da bo klubsko vodstvo reagiralo. Še dobro, da je na spletni strani nekaj komentarjev. Slabe volje sem, ker klub nič ne ukrene, ker nima pobude. Kaj naj pričakujem od takega kluba … Še dobro, da sem začasno šel v Lesce. Če imaš čas pridi pogledat skupino jadralcev iz Rosenheima, letijo s svojim arcusom T in uživajo. Fantje so pametni, tekmovanja jih ne zanimajo, odkrivajo različna jadralska prizorišča, s seboj imajo nekdanjega nemškega reprezentanta ...«
Res, bila je dobra zamisel, da na Opensoaringu napišemo nekaj o leškem arcusu, pa čeprav je bil naš samo nekaj dni.



Nemški jadralci so stari okoli petdesetih, delujejo usklajeno počitniško in na svoj zadnji jadralni dan v Lescah so imeli svoje letalo že zgodaj pripravljeno za vzlet. Helmuth Weber je bil prijazno zgovoren. »Nekoč sem veliko letel z zmajem, ampak sčasoma zaradi obveznosti, ki se nalagajo, zaradi odgovornosti do družine in posla, pač ne moreš in nočeš več tvegat. Prav zato sem se bolj usmeril v jadralno letenje. Ko sem našel somišljenike, smo skupaj kupili dvosedežnega arcusa T, tako da je letenje postalo užitek. Da bi hitreje obvladovali novo pridobitev, smo v skupino povabili Riterja Franka, nekoč izvrstnega tekmovalca in tako so se nam, z njim na drugem sedežu, odprla nova jadralska obzorja, ki jih sami najbrž ne bi nikoli uzrli. Zdaj smo tudi v letih, ko nam ni več do samotarstva v enosedežnih letalih, veliko lepše je letenje v dvoje, med jadranjem se lahko pogovarjaš, pa tudi na zemlji je dobro imeti družbo. Tako je vse bolj prijazno,« je pojasnjeval. Poleg je bil še Joachim Bauer, ki je pritrjeval njegovi pripovedi. Guza je še mimogrede zvedel, da se je Riter Frank odpovedal tekmovalnemu letenju, ker je na tekmovanjih izgubiti nekaj prijateljev. Šele nato je dojel, da je lahko zadovoljivo tudi ljubiteljsko letenje, brez tekmovalnega stresa pred štartom in med tekmo.



Helmuth se je razgovoril, ko smo ga vprašali, kako je zadovoljen na letališču v Lescah: »Tu je vse na svojem mestu. Pri nas v Rosenheimu so ta čas letalne razmere precej slabše, tukaj pa je pravi raj. Predvsem nam je všeč, da na letališču ni veliko jadralcev, ljudje, ki jih srečujemo na travniku, pa so prijazni in vsak trenutek so pripravljeni pomagat. Kako velika je razlika s Francijo, kjer so oholi in če ne znaš perfektno francosko, se sploh nočejo pogovarjat. Očitno tudi zato, ker do Nemcev še danes vlada staro sovraštvo,« je razmišljal in še povedal, da je v Lescah že tretjič.



Avgust je bil za tujce, ki letijo v Lescah, prava ikona, saj je vsak dan na letališču. Morda je pomislil na ne tako davno preteklost, ko je bilo veliko tujcev tudi na slovenjegraškem letališču. Skupna nemških jadralnih kolegov, ki je nedavno končala svojo odpravo v Lescah, je bila lani v Slovenj Gradcu in je o letenju pod Uršljo za Opensoaring napisala prijazno zgodbo. Zdaj štirje jadralci in ena jadralka vedo, kaj se dogaja v Slovenj Gradcu. In v jadralskih krogih se informacije hitro širijo.