aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

ostale povezave

Arhiv AK Ljubljana v nevarnosti
(OPENSOARING, 27. februarja 2015, besedilo Niko Slana, uredil Milan Korbar)

AK Ljubljana na Blokah

Čeprav je pust svojo norčavo oblast že predal, pa se vendarle zdi, da je še kar na preži, seveda z maskami, ki niso več pustne, pač pa iz resničnega sveta. V časniku Dnevnik smo pod naslovom Delavci brez plač, Litostroj Jeklo naprodaj lahko prebrali novico, da se Litostroj Jeklo, ki ga vodi Miroslav Gnamuš, predsednik uprave in lastnik družbe Litostroj Jeklo, hkrati pa še predsednik Aerokluba Ljubljana, nevarno nagiba k žalostnemu koncu. Ne zanima nas stanje gospodarske družbe, ki jo vodi gospod Gnamuš, pač pa AK Ljubljana, a še ta v omejenem obsegu, saj ima klub vendarle še kakšnih petnajst članov, od tega celo dva ali tri jadralce, ki se redno udeležujejo jadralnih tekmovanj. V mislih imamo dragoceno klubsko kronometražo, vse od leta 1934 naprej. Roko nad njo drži predsednik kluba g. Gnamuš, ki, kot smo že nekoč zapisali, je celo od nekega člana, ki je zapustil klub, zahteval plačilo za izpis njegovih letov.


Skupina jadralnih pilotov AK Ljubljana in libis-17 pred hangarjem v Polju

Kronometraža, torej arhiv zapiskov o letenju, najstarejšega slovenskega aerokluba, ki je imel skupaj vsaj tisoč članov, ne more biti v lasti predsednika kluba, pač pa bi moral, vsaj njegov večji del, ki zajema tudi letenje na Blokah, v neko resno ustanovo, da ga shranijo kot se spodobi in ga tako ohranijo zanamcem, da bo na voljo za raziskovalce zgodovine slovenskega letalstva. Prav AK Ljubljana in njegov davni predhodnik Kraljevi jugoslovanski aeroklub Naša krila so bila središče letalske dejavnosti v Sloveniji. Utemeljeno se sprašujemo, kje so zdaj dnevniki letenja AK Ljubljana. Na spletu je sicer zapisana Kolezijska 7 Ljubljana (Aeroklub Ljubljana - Osebna izkaznica), a zelo verjetno je, da je to samo navidezni naslov, tako kot je pri sodobnih menedžerjih navidezno še marsikaj. Tistih nekaj članov, katerih korenine segajo kar nekaj desetletij v prejšnje stoletje, v čase , ko je bil AK Ljubljana daleč najmočnejši slovenski letalski klub, bi vendarle moralo ukrepati in arhiv prenesti tja, kamor spada. Nekoč ga je rešil pred uničenjem v zapuščeni klubski baraki, ki je še ostala ob ostankih nekdanjega letališča v Polju Pavel Magister. A le po naključju, saj se mu niti sanjalo ni, da bi lahko arhiv ostal na tako izpostavljenem mestu.


KB-11 Branko v Polju

Navsezadnje bi lahko arhiv dali tudi v prihodnji muzej letalstva, ali pač kar bi naj nastalo v razpadajočih letaliških stavbah v Polju, na obrobju BTC, prav tam, kjer je bilo nekoč letališče mesta Ljubljana. Do takrat ko bodo stavbe obnovljene, pa bi dragocene knjige morali dati v hrambo v NUK, Vojaški muzej v Pivko, v Mestni muzej Ljubljane na Križevniškem trgu ali pa kam drugam. Morda bi morali kaj reči tudi predstavniki Tehniškega muzeja Slovenije. Danes je čas za akcijo, kajti jutri bodo prišli novi lastniki in vse skupaj odpeljali na smeti.


Stari hangar AK Ljubljana v Polju


Zimsko letenje na Brniku v osemdestih (po izgnanstvu iz Polja)


Letalci AK LJ na Brniku v osemdestih opazujejo prihod enega od letal, ki so takrat letela za potrebe Inex-Adria avioprometa

na vrh strani

Blanika AK Ljubljana na vzletišČu PodpeČ, 26. 5. 2002

Pod tem naslovom je v elektronski poštni predal Opensoaringa priletela spodnja pošta, ki jo je 31. oktobra odposlal Miroslav Gnamuš, predsednik AK Ljubljana.

»Spoštovani,
Zgoraj omenjena heroja nekaj pisarita v blogih o meni in Aeroklubu Ljubljana. Naj se pošteno prikažeta, strahopetca, in kaj naredita za klub, ne pa da sta tako kot večina v njuni klasi podurhala iz kluba takoj, ko se ni bilo več mogoče zastonj šlepati, sedaj pa bi še pljuvala iz ozadja. Ravno zbiramo denar za nove projekte.«

Spoštovani predsednik AK Ljubljana,
heroj Milan Korbar se pokorno javlja. Ga pa zanima, ali ste poslali poizvedbo za Sebastjanom Morozovim tudi na Dnevnik, katerega članek z naslovom »Delavci brez plač, Litostroj Jeklo naprodaj«, ki je bil povod za zapis, ki ga je pripravil Niko Slana?
Vaša skrb, da naju je iz kluba odnesel konec zastonj šlepanja je povsem odveč. Oba sva iz AK Ljubljana odšla že pred četrt stoletja iz različnih razlogov. Moj je bil zelo preprost; takratni upravnik, pokojni Rok Golob, ni bil pripravljen poskrbeti, da bi med osamosvojitvijo lahko podaljšal veljavnost dovoljenja (1991). K letalstvu sem se, na prigovarjanje prijateljev iz AK ALC, vrnil šele 1999. Pa ne v AK Ljubljana tako, da vas ne poznam, niti nimam osebno nobene zamere do vas ali do AK Ljubljana, kolikor ga je še ostalo.
Za neke projekte prvič slišim in če niso skrivnost jih lahko tudi javno objavite na jadralski spletni strani Opensoaring. Z veseljem Vam bomo prisluhnili in po potrebi pomagali. Res pa je, da delamo brezplačno in nam zato nikomur ni treba polagati računov.
Seveda pa naju z Nikom Slano zanima, kako je z dragocenimi arhivi AK Ljubljana, ki bi se morali, čeprav počasi, odseliti tja, kjer bodo javno dostopni zainteresiranim osebam, kot to zahteva Zakon o dostopu do informacij javnega značaja.
Lep pozdrav, Milan Korbar


Vetrokaz z ljubljanskim zmajem na vzletišČu PodpeČ, 26. 5. 2002

Spoštovani predsednik AK Ljubljana
Pri Opensoaringu nas zelo zanimajo načrti AK Ljubljana, ki jim pravite projekti, a predvsem tisti, ki so povezani s športnim oziroma jadralnim letenjem. Vse kar nam boste poslali, bomo objavili. Še kako bi bil vesel, da bi ljubljanski klub vendarle zaživel, vsaj približno tako, kot živijo drugi slovenski klubi. Od tod naprej ne bom razpredal, saj vsi, ki delujemo v slovenskih aeroklubih, vemo skoraj vse o vseh. Novica leta bi bila, da se je položaj jadralnega letenja v AK Ljubljana bistveno spremenil.
In še za ščepec osebnega: iz AK Ljubljana, na katerega imam lepe spomine, sem res pobegnil, a ne zaradi vzroka, ki ga navajate. Plačilo vleke v slovenskih klubih že dolgo ni več tema, vsaj tako dolgo, kot se vi zanimate za letenje in zagotovo dlje, kot ste predsednik AK Ljubljana.
Lep dan vam želim,
Niko Slana


Cessna 172, S5-DAT AK Ljubljana na vzletišČu PodpeČ, 26. 5. 2002 je vozila goste

na vrh strani