aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

jlet
soaringspot
lzs-zveza
miha thaler
womensoaring
soaringcroatia

ostale povezave

Boris Žorž
Dvoje priznanj Borisu Žoržu
(N.S. Opensoaring, 11. februarja 2007)

S podelitve priznanj na Treh kraljih - (z leve) Boris Žorž in Tone Čerin (oba ALC)

LJUBLJANA –Na tradicionalni podelitvi priznanj jadralnim pilotom za državno prvenstvo v preletih, ki traja vso sezono, je Boriš Žorž (ALC Lesce) dvakrat stopil na najvišjo stopnico – ob zmagi na državnem tekmovanju je prejel tudi značko Mednarodne letalske organizacije FAI za trikotnik 750 km.   

Priznanje FAI, značko za 750 si dobil že precej odmaknjen dosežek?
»FAI značko 750 km sem dobil za napovedan trikotnik, ki je tudi državni rekord, opravil pa sem ga pred dvema letoma. Priznanje bi mi lahko izročili že lani, a na LZS niso imeli značke. Moram pa povedati, da sta Boštjan Pristavec in Miha Thaler 750 km dolg let opravila že pred menoj, vendar pa ga nista prijavila. Tako da sem samo prvi, ki sem ta trikotnik prijavil za priznanje FAI.«

Kaj pomeni trikotnik 750 km?
»Nedvomno je dosežek, za katerega se je treba potruditi. Ne moreš ga opraviti kar z levo roko. Seveda imamo v Sloveniji zdaj že precej jadralcev, ki to zmorejo, od njih pa bo odvisno, koliko časa bodo vložili v ta projekt, pa še srečo bodo morali imeti, da bodo na koncu ujeli pravo vreme. Let 750 km lahko opraviš na tri točke, to je nekoliko lažje, saj je več takih dni. Mi se zdaj bolj navdušujemo za trikotnik.«

Lani sta ta trikotnik že razširili?
 »Z dvosedežnim ASH smo predlani raztegnili trikotnik na 840 km. To je trenutno največji trikotnik, ki so ga opravili iz Slovenije, vendar ga nismo prijavili, ker bi bilo treba plačati pristojbino za rekord. V enosedu napovedanega trikotnika 800 km še nisem obletel. Ta cilj še vedno napadamo. Predlani mi je v Noetschu zmanjkalo 300 m višine. Zvečer, že zelo pozno, sem v rahlem jugozahodniku priletel pod Dobrač, ampak sem moral tam pristati.«

Trikotnik 750 km za katerega si prejel priznanje si obletel z DG 100?
 »Ne, 750 km sem naredil z DG-300, let v katerem sem bil na pragu 800 km trikotnika, kjer mi je zmanjkalo 300 m višine, pa je bil z DG-100.«

To pomeni, da imaš še nekaj rezerve z boljšim letalom?
»Vsekakor bi bilo z boljšim letalom še nekaj rezerve. Vendar zdaj ne razmišljam o tej možnosti. Z dobrimi dosežki s klubskim letalom bi se v Lescah jadralci radi uvrstili na tekmovanje za pokal barona Hiltona. To je zdaj naš motiv.  Naša največja možnost v tem tekmovanju pa je v klubskem razredu ali pa v razredu dvosedov. Hilton ima vse razrede: klubskega, standardnega, 15-metrskega, dvosede in odprti razred. Jadralci tekmujejo v trikotnikih. Boljši je tisti, ki naredi največji trikotnik, pomnožen s faktorjem letala. Tekmovanje poteka po regijah, Evropa je regija zase.«

Ampak v Lescah zdaj gojite željo po sodobnejšem enosedu?
» V zadnjih letih smo ostali zadaj, ker je bilo treba urediti druge stvari. Menim, da je zdaj prišel čas tudi za to dejanje. V klubu smo zamenjali vodstvo, najprej moramo urediti tekoče zadeve, ena od naslednjih nalog pa je tudi sodobnejše letalo. O podrobnostih se še nismo dogovarjali.«

Na spletni vremenski strani www. meteo.arso.gov.si napovedujejo novosti ?      
Res, ponudili bomo nekaj več podatkov. Trenutno je stran v testni obliki, za obdobje, ko Slovenija predseduje EU, pozneje pa bomo stran dopolnili še za letalstvo.«

Tudi za jadralce?
»Ne, gre bolj za napovedi in karte, ki bodo bolj uporabne za splošno letalstvo.«

Sodeluješ v tem projektu?
»Ne. Vodstvo ARSO se je odločilo, da javnosti ponudi nekaj več, zdaj pa morajo posamezne službe pripraviti predloge, kaj bodo dale na splet iz svojega področja.«

Kako visoko je jadranje v tvojih življenjskih prioritetah?
»Še zmeraj je zelo visoko. Letos bi se rad udeležil svetovnega prvenstva v klubskem razredu v Rietiju, nastopil bom na državnem prvenstvu. Vmes pa bom skušal opraviti čim več preletov. Lani je bila jadralska sezona povprečna, moral si imeti srečo, da si imel čas prav tisti pravi dan. Dobrih dni je bilo bolj malo.«

Klubski razred je torej tvoja trenutna resničnost?
»Seveda. Fantje, ki imajo boljša letala, lahko tekmujejo tudi drugje. Sicer pa je tako, da vsak leti, kar si lahko privošči. Nisem opustil želje, da bi nekoč letel z boljšim letalom. Ampak, trikotnike bom še zmeraj letel v klubskem razredu.«

Si zaskrbljen za obstoj športnega letališča v Lescah?
 »Prav nič. Ni nobene nevarnosti, da bi letališče zaprli. Najslabše, kar se nam lahko zgodi, je za se za pristanek prestavi prag steze, da bomo pristajali sto ali dvesto metrov nižje kot doslej. Pri vzletanju pa se to ne bo poznalo. Menim, da se okoli športnega letališča dela preveč negativne reklame.«

na vrh strani