Opensoaring.com

aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

jlet
soaringspot
lzs-zveza
miha thaler
womensoaring
soaringcroatia

ostale povezave

Matija - v torek, 13. oktobra
(OPENSOARING, 22. oktobra 2009, foto Matija Kodrič, zapisal Niko Slana)

Severni veter je vselej prinašal svežino in vznemirjenje. Že davno so, denimo, mariborski jadralci vedeli, da bodo leteli nad severnim pobočjem Pohorja. To je bila poslastica, a pohorska polka se je navadno končala nad Ruško kočo. Tudi slovenjgraški jadralci so kmalu odkrili svoj sever. Ptujskim jadralcem tudi ni odveč vleka na Pohorje, Celjani pa so se 13. oktobra letos, prvič odkar pomnijo, v želji po severni avanturi, potegnili proti Slovenj Gradcu. Ne vem, kdaj so sever prvič zajahali Leščani, a nedvomno je praznik, ko jadralci s severnim vetrom prodirajo na zahod.

Dogaja se nekaj novega
Tadej Krevh se je letos spomladi lotil novega projekta, želel je povezati Pohorje in Karavanke z avstrijskimi grebeni, tja do Lienza in še naprej, njegov načrt krepko presega 1000 km. V Postojni je najdlje prišel Matija Kodrič, a priznava: »Na severu jadram v obsegu, ki ga obvladam, za kaj več sem premalo drzen. Morda bo moral priti kakšen mlajši pilot, ki bo znal povezati, kar smo slovenski jadralci doslej dojeli na valovih severa,« je dejal, in še pripomnil, »ampak zagotovo se dogaja nekaj novega, saj se tu, na jugozahodu Slovenije, začenja jadralna sezona že zgodaj pomladi in traja vse do oktobra in še čez.«

Med potjo na letališče

V Alpah sever, na JZ pa pomladanska termika
Če ne bi močan veter 13. oktobra razmetal nekaj letal v Lescah, bi najbrž bila jadralna podoba tega dne nekoliko drugačna, tako pa so leteli samo Celjani in Slovenjgrajčani (obljubljeno je poročilo) ter Matija Kodrič v Postojni, skupaj pa so opravili približno 1360 km. Matija severnega vetra v Postojni sploh ni čutil, pihal je veter spremenljive smeri, na Notranjskem in Primorskem pa se je naredil lep termični dan. Povprečno dviganje je bilo več kot 3 m/sek, kot bi se vse dogajalo spomladi.

»Andrej Kolar mi je že v soboto poslal SMS sporočilo, da bo v torek potegnil sever, in da bodo skoraj zagotovo valovi. Naslednje dni sem pozorno spremljal napovedi in presodil, da valov v Postojni najbrž ne bo, pilotom na severu pa sem zaželel srečno letenje. Tako sem sklepal in je kar držalo,« pravi Matija, ki je tudi tokrat opravil približno 300 km in posnel nekaj zanimivih fotografij. Največja težava je bil mraz: »Mrzlo je bilo, kot že dolgo ne, in zaradi tega sem pristal prej, kot je bilo treba. Brez težav bi lahko med tremi točkami opravil vsaj 500 km,« se član AK Edvarda Rusjana iz Gorice spominja zanimivega jadralskega dne, ko je za pomoč zaprosil svojega prijatelja Miho Kosa, pa mu je dejal, da oktober pač ni za jadranje. »Starejši jadralci imamo v glavah merila izpred štiridesetih let, ko smo sezono odprli 1. maja in jo sklenili 1. septembra. Nihče ni pomislil, da bi lahko bilo drugače. Naša ovira v glavi je podedovana. Nekdanji upravniki športnih letališč so večji del svoje letne delovne obveznosti opravili v petih mesecih. Izjema je ajdovski upravnik Stojan Štokelj, klubska vrata v Ajdovščini so odprta skoraj vse leto,« razmišlja sogovornik.

Do morja je vodila kopasta cesta

Pogled na tržaško pristanišče

Sprehod ob obali

Primorska je čudovita
Matija je zaljubljen v Primorsko, teren pod seboj pa dobro obvlada: »Uživam nad tem terenom, lepo je gledati proti Alpam in hkrati imeti pod seboj morje. Tu je veliko letališč, pristaneš lahko na Grobniku, v Ajdovščini ali v Gorici, v Enemonzu ali v Rivoliju, v Divači ali v Postojni, v Črnotičah, prav lahko pride tudi Novakov travnik pod Snežnikom.

»Po višini smo na tem območju omejeni na 2100 m QNH, višje smemo le z dovoljenjem ljubljanske kontrole letenja. Omejitev je upravičena, saj okoli Ilirske Bistrice pogosto srečujemo letala v spuščanju proti Krku. Za domače jadralce je še najbolj moteče pogosto aktiviranje zaprtega območja LJ R2 – Pivka, zaradi vojaških dejavnosti. Prejšnji teden je bilo prepovedano letenje na področju LJ R3 (Ilirska Bistrica) kar tri dni. V takem primeru letenje iz Postojne sploh ni mogoče. Za jadralce iz drugih letališč to ni ovira – ker navadno sploh ne preverjajo NOTAM-ov…Teh, za jadralce motečih omejitev, se najbrž ne bomo nikoli znebili.«

Oktobrsko jadranje ima že lepo zgodovino. Matija je prve oktobrske in novembrske lete na termiki in na valovih opravil že leta 2002 in 2003, nadaljeval pa je leta 2005 in 2006. Pogled v letalsko knjižico ga je spomnil, da je bil brez oktobrskega letenja tudi leta 2004 in 2007.

Primorski razglednici

Solastništvo
Na vprašanje, kako je zadovoljen s solastništvom motoriziranega DG-808B, pa je povedal: »Kmalu bo dve leti, odkar imava z Albinom skupno letalo. Za sedanje gospodarske razmere in čas, ki prihaja, je to najboljša možnost. Vse izpeljeva veliko lažje, saj so stroški polovični. Če ne bi našel partnerja, bi najbrž že nehal leteti. Na računalniku imava »on line« seznam vseh stroškov in koliko je kdo plačal za letalo, predvsem pa, kako stojiva v medsebojni računici. Nobenih težav ni. Pred nakupom mi je Ivo Šimenc posodil ameriški priročnik, kjer avtor razmišlja o solastništvu letala. Američani, ki so znani po ekonomskem razmišljanju, so že zdavnaj vse izračunali. Pravijo, da se morata lastnika o vsem pogovoriti. Solastništvo dveh je smiselno, še posebno, če je eden tekmovalec, drugi pa ni. Ampak, četudi bi oba tekmovala, ne bi bilo težav, kako razporediti uporabo letala. Vsem, ki o tem razmišljajo, solastništvo samo priporočam. Res pa je, da se z Albinom poznava še iz študentskih let.«

Vipavska dolina z morjem