website statistics
Opensoaring.com




aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

jlet
soaringspot
lzs-zveza
miha thaler
womensoaring

soaringcroatia

ostale povezave


Erazem Polutnik, državni prvak v jadralnem letenju 2007
(OPENSOARING, 20. julija 2007, Niko Slana)

Erazem Polutnik, državni prvak v jadralnem letenju 2007/2008, se bo letos potegoval za drugi naslov, čeprav poudarja, da na tekmo že dolgo ne prihaja s ciljem, da bi zmagal: »Zlagal bi se, če bi dejal, da me ne zanima dobra uvrstitev in da se ne bom trudil. Dokler sem prihajal na tekmovanja, da bi zmagoval, se mi je po dveh ali treh dobrih poletih vselej kaj zalomilo. Zdaj o uvrstitvi sploh več ne razmišljam, na tekmo grem predvsem letet, tekmovanje jemljem kot veselje do letenja. Uspeh mi ni več gonilo, tako je takoj lažje leteti,« je povedal. Med pogovorom ni pogledoval na uro, a časa ni imel v izobilju: »Danes moram še v Zrenjanin, po svoje letalo. Posodil sem ga Živi Frencu za njihovo državno prvenstvo. Ja, nedavno smo se na letališču pogovarjali o posojanju letala. Mnogi menijo, da se ga ne posoja. Ampak sam menim, da je letalo ustvarjeno za letenje. Če vem, da bo nekdo z njim lepo ravnal, ni vzroka, da ga ne bi posodil,« meni član ekipe LX Navigation.

Na lanskem državnem prvenstvu in letošnjem LX pokalu 2008 se je zdelo, da imaš vlogo informacijske centrale, kamor se stekajo vse informacije. Je to dejanska funkcija med celjskim tekmovalci ali samo navidezna?
»Sem tak človek, da želim čim več vedeti in najbrž tudi zato skrbim za pregled, da dobimo podobo položaja tekmovalcev iz kluba. Sam tudi povem, kakšno je vreme spredaj. V tem pogledu se s Ferencom, ki je v zraku bolj tiho, zelo razlikujeva. Ne vem, če imam osrednje mesto pri zbiranju informacij med tekmo. V našem klubu smo tekmovalci zelo enakovredni. Na koncu nam je uspelo, da med nami ni napetosti ali zavisti. Res je tudi, da smo pogosto usklajeni, da štartamo v skupini, vendar smo daleč od pravega skupinskega letenja. Ko gre tekma proti koncu in če to zahteva položaj, se tudi prilagodimo. Lani smo na Madžarskem leteli skupaj Črt, Seba in jaz, zato da smo ubranili položaj in da smo Črta skušali »cukniti« malo višje. Ne, ne bi mogel reči, da je bilo vse zelo načrtovano.«

Letos, na LX pokalu, je imel v tej izmenjavi mnenj pomembno mesto Uka - Uroš Kočevar? Pogosto si ga na koncu vprašal za mnenje.
»Ja, na LX pokalu pa sva z Urošem letela kot ekipa. Tudi že pred tem, ko je šel za sedem let v ZDA, sva pogosto letela skupaj - kot ekipa. Pri nalogah, ko se je treba odločiti, v kateri del sektorja se boš odpeljal, je dobro imeti še mnenje nekoga, ki ga ceniš. Več glav več ve.«

Uka si je za nastop na LX pokalu izposodil vrhunsko letalo. Tako ste bili Celjani še močnejša ekipa?
»Uka bi letel vštric tudi z bistveno slabšim letalom. Je zelo dober pilot in če se ne motim, je bil dvakrat tudi državni prvak v odprtem razredu. Upam, da se bo zdaj vrnil med tekmovalce.«

V Murski Soboti boste Celjani znova imeli zelo močno ekipo.
»Seveda, še naprej se bomo trudili. Pomembno je, da je konkurenca videla, da smo resni. V Murski Soboti bo konkurenca zelo močna. V standardnem razredu je skoraj trideset prijavljenih, v odprtem dvanajst. Celo v klubskem razredu je šest prijavljenih. Na štartu bodo kar tri letala LS. To je ugodno, sploh zato, ker nas je skrbelo, da tekma ne bo močna. Zdaj celo razmišljam, da je slabo, ker bodo vsi trije razredi na enem letališču. V Slovenji bi morali imeti najmanj dve tekmovanji na leto. Idealno bi bilo, da bi bil klubski razred združen z mladinskim državnim prvenstvom. Tudi iz tega razloga, ker že dve leti zapored ni mladinskega prvenstva - premalo je bilo namreč prijavljenih. Tako bi tudi mladince malo dvignili. Predvsem pa morajo biti v Sloveniji kmalu kakšne tekme v hribih, da ne pozabimo, da imamo hribe.«

Se navdušuješ za hribe?
»Rad letim v hribih. Sploh zdaj, ko je odprta meja, bi lahko brez težav leteli v Avstrijo. Navijam za organizatorje državnega prvenstva, ki bi potekalo v hribih. Se bodo kje ogreli? Zadnje državno prvenstvo je bilo v Dunajskem novem mestu, sicer pa je bilo že deset let v ravnini.«

In o tem, da bi naredili skupno prvenstvo s Čehi?
»Če spravimo na naše državno prvenstvo kar štirideset letal, menim, da se ni treba povezovati z nikomer. Bolje je, da imamo odprto prvenstvo mi, da povabimo tuje pilote. Tisti, ki želijo, pa le naj gredo na češko državno prvenstvo. Povezovanje s Čehi je težavno tudi zaradi njihovega sistema kvalifikacij, v vsakem razredu imajo skoraj štirideset letal. Če bi dodali še naša letala, bi to bila velika gneča. Res je, da sem bil pobudnik zamisli, da so tekmovanja v tujini. Leta 1999 je bilo prvo naše prvenstvo v Bekeščabi, a kakšno državno prvenstvo pa mora vendarle biti tudi v Sloveniji.«

Kje pa bi lahko bilo tako državno prvenstvo v hribih?
»Dvomim, da bi Celjani navijali za državno prvenstvo v hribih. Za hribe se navdušujem in to je le moje mnenje. Idealni izhodišči bi bili letališči v Slovenj Gradcu in Lescah. Slovenj Gradec še bolj kot Lesce, ampak, ne vem, v kakšnem položaju so v tem klubu, ali bi imeli za kaj takega dovolj ljudi in prosto letališče. Pa še nekaj: tekmovanja moramo organizirati v Sloveniji - tudi zaradi zračnega prostora, zato da je vsaj enkrat na leto nek organiziran dogodek, da kontrola vidi, da smo jadralci vendarle prisotni in organizirani! Na državnem prvenstvu v Murski Soboti bomo leteli čez mariborski CTR. Dvomim, da bo kaj pomagalo, vendar pa je pomembno, da vedo, da smo. Če gremo vsako leto na Madžarsko, bodo dejali, da tako ali tako nihče ne leti v Sloveniji. Ko letijo čez letališče posamezniki, je to le motnja, pri tekmovanju pa je organizator sogovornik kontroli zračnega prometa.«

Bi lahko bila LZS sogovornik v takih primerih?
»Nekoliko cinično bom vprašal ali Letalska zveza Slovenije še obstaja. Menim, da je LZS organizacija, ki zagotavlja plačo za našega sekretarja, sicer pa je nujna za povezavo z FAI. Znano mi je, da se na FAI dogovarjajo, da bi spremenili pravilo, da je lahko iz ene države članica mednarodne zveze samo ena organizacija. Spremeniti želijo pravila, tako da bi lahko bilo iz ene države več članic. Če se bo to zgodilo, bi jadralni klubi naredili Slovenski aeroklub, ki bi bil neposredno včlanjen v FAI. Letalska zveza Slovenije je vendarle velik konglomerat, preveč različnih športov tiščijo v isti koš. To ne gre. Modelarje in padalce, denimo, prav nič ne zanimajo omejitve zračnega prostora … Ja, čas bi bil, da bi se tam kaj spremenilo, zdi pa se mi, da ni upanja.«

Ste zadovoljni s prestopom s Fakultete za strojništvo k LX Navigation?
»Seveda, tako sem še bliže svojemu konjičku. Kolektiv je super. Tudi z opravljenim delom sem zelo zadovoljen. Z LX 8000 smo opravili velik projekt.«

Zdaj načrtujete že LX 9000?
»Ne, tako hitro to ne gre. LX 8000 bo deležen še kakšne izboljšave. Narediti moramo inštrument za dvosedežna letala. Bolj razmišljamo, da bi na temelju LX 8000 razvili inštrument za motorna letala. Vemo, da smo to sposobni narediti, vendar se pri motornem letenju pojavi veliko drugih zahtev. Zato moramo opraviti še nekaj raziskav. Pri motornem letenju so pomembne podatkovne baze. Take baze so sicer na razpolago, vendar so dokaj drage. Mi pa razmišljamo o sistemu, kjer bi bilo to zastonj in bolj odprto. Zdaj se pogovarjamo s slovensko firmo Kanardia, v kateri je tudi nekaj naših članov iz kluba, ki je nekaj takega že naredila za ultra lahka letala.«

Je odziv na LX 8000 dober?
»Priznam, da mi vsak klic ali elektronsko pismo, ki ga dobim od jadralcev, ki že imajo LX 8000, dvigne pulz, saj najprej pomislim, da je morda kaj narobe. Za prvo leto smo zelo zadovoljni, moram potrkati, težav je razmeroma malo, zlagal bi se, če bi dejal, da jih sploh ni. Tudi lastniki naših novih inštrumentov so zadovoljni.« 

Bil si tudi v Rietiju na SP. Je že kdo letel z vašim LX 8000?
»V Rietiju nihče ne uporablja LX 8000. To je po svoje razumljivo, saj je minilo premalo časa od takrat, ko smo ga ponudili trgu. Prvi primerki so bili na voljo šele konec februarja letos. Francozu Didierju Haussu sem prinesel inštrument v Rieti, z njim je letel na treningu. Potem smo skupaj ugotovili, da je bolje, če ima na tekmi staro napravo LX 7007. Na letošnjih svetovnih prvenstvih zaradi časovne stiske ne bo veliko novih inštrumentov, tudi zato ne, ker tekmovalci, ki so pogosto konzervativni, niso želeli hiteti z novostjo. Vendarle pa smo bili v Rietiju kar prepoznavni. V sedemdesetih letalih od stotih so jadralci uporabljali logerje LX. Vesel sem, da je Boštjan Pristavec presedlal z Zanderja na LX 8000. Težko je prepričati pilote, ki uporabljajo Zanderja, da so odločijo za kaj drugega.«

Se bo tudi Miha Thaler oprijel LX 8000?
»Tudi z Miho sva se pogovarjala o naši novosti. Zatrjuje, da je navdušen, vendar pravi, da se njegova jadralna kariera bliža h koncu in da zato ne čuti potrebe, da bi menjaval inštrument.«

Kako ocenjuješ Rieti tekmovalno?
»Navdušen sem, kako dobro dirkata Anže Vidovič in Boris Žorž. Izvrstna sta. Moram jima čestitati. Super se mi zdi, da smo Slovenci tako uspešen letalski narod. Z Andrejem Kolarjem sva bila v Rietiju, ker celotno tekmovanje temelji na našem programu See You. Tudi to veliko pomeni. Naj povem, da je na See You bilo doslej nekaj milijonov klikov. Lepo je, ko se gibljemo po tej jadralni sceni, ljudje nas dobro poznajo. Upam, da bosta tudi Boršt in Aleš letela tako dobro. Sama sva se spraševala, ali ne bi bilo bolje, če bi bila med tekmovalci v standardnem razredu. Zase vem, da to ni bilo mogoče, saj sem prav takrat dobil sina Miho. Andrej pa je dejal, da bi se prijavil, če bi vedel, da bodo v klubu tako hitro dobili jadralno letalo LS 8. Sklep tega pogovora je bil, da se prihodnje leto udeleživa mediteranskega pokala, ki poteka vsako leto v Rietiju. Ampak drugo leto je še daleč, kdo ve, kaj vse se lahko še zgodi.«

Bo sin Miha pilot?
»Odločitev bom prepustil njemu. Ozračje v moji družini je letalsko. V Mursko Soboto pridemo vsi, tudi moji hčeri iz prvega zakona. Fino se mi zdi, da so začeli jadralci prihajati na tekmovanja z družinami. Včasih so jadralna tekmovanja veljala za zelo moško zadevo, kjer se zvečer veliko popivalo, čez dan pa zato malo manj letelo. Zdaj se to spreminja. Letos, kolikor vem, jih bo veliko prišlo z družinami, tudi zato, ker je tekmovanje v Murski Soboti. To je pozitivni premik. Odkrito povedano, drugače tudi ne gre, saj imajo ljudje danes vse manj časa, vse težje si vzamejo dopust. In če želijo fantje, da družina deluje, morajo na tekmovanje pač priti vsi.«

Te mika odprti razred?
»Na svoji jadralni poti sem hitro napredoval, posebno v zadnjem obdobju sem preskusil vse, kar sem želel. V Južni Afriki sem letel tudi z velikimi letali odprtega razreda z motorjem. Letel sem z vsem, kar si lahko jadralec sploh zaželi. Opazil sem, da mi je začel usihati motiv za letenje. Zgodilo se je, da mi je Črt ponudil svojega mosqita in v tistem poletu sem dojel, da lahko greš na prelet tudi s starim letalom standardnega razreda in da je letenje s slabšim letalom lahko tudi velik izziv in prav tako zanimivo.«

Znova vprašanje o sodelovanju s Srbijo?
»Z njimi sodelujemo poslovno in prijateljsko, odkrito povedano pa ne vidim hude potrebe, da bi hodili na tekmovanja v Srbijo, saj so razmere za letenje na Madžarskem boljše. Tudi prostor za letenje je v Srbiji bolj omejen kot na Madžarskem. Pravo sodelovanje s Srbijo se bo razvilo, ko se bo meja med Srbijo in Madžarsko razrahljala. Ne bi ugibal, kdaj se bo to zgodilo.

Si letos zadovoljen s svojim naletom?
»Nikakor. Vreme je izjemno slabo, v Sloveniji sem opravil samo dva ali tri lete.«

Kakšna je tvoja jadralna želja?
»Moja velika želja je let brez vrnitve. To pomeni, da bi štartal v Celju, in ves dan letel proti zahodu v Alpah, kolikor daleč bi bilo mogoče. Na koncu dneva bi pristal na nekem letališču. Naslednji dan bi letel domov. Nekoč se želim udeležiti tudi tekmovanja Euroglide. Zanimivo jadralno tekmovanje se začne na Nizozemskem v Eindhovenu, za tekmovanje je določenih pet ali šest točk, ki jih je treba doseči. Iz Eindhovena je treba leteti nekam v Švico, potem v Avstrijo in nato v Nemčijo … in nazaj na izhodišče v Eindhoven. Zmagovalec je pilot, ki se vrne prvi. Lani nisem šel v Južno Afriko, ker sem bil zaposlen s projektom LX 8000, letos pa še kolebam, ali bi šel v JA ali v Namibijo. Pa ne v Pokweni ali Bitterwasser, ampak na neko novo izhodišče, ki ga še niso pokvarili premožni jadralci in ni vse tako zelo drago. Povabil me je nizozemski kolega, letel bi DG 808 … »

                            

na vrh strani


Pogovori 2017

Pogovori 2016

Pogovori 2015

Pogovori 2014

Pogovori 2013

Pogovori 2012

Pogovori 2011

Pogovori 2010

Aleš Krusič

Matija Kodrič
Matija - v torek, 13. oktobra

Boris Cunk, AC Kaiserslautern
Do osemdesetega leta - in še naprej …

Uroš Podlogar
Preprosto in več druženja

Janez Stariha
Jani ali Stari

Miha Thaler
Zmagovalec OLC SI

Denis Štrbenc
Med klubskim razredom in jadralno komisijo 

Boštjan Pristavec
»Pričakoval sem, da se bom uvrstil med deseterico ...«

Andrej Kolar
Državni prvak v standardnem razredu

Anže Vidovič in Boris Žorž

Erazem Polutnik
Državni prvak v jadralnem letenju 2007

Dr. Tomaž Štupnik 
Češka izkušnja in vzhodni trikotnik 750 km

Avgust Mithans – Gustl
300 km z Vrabčkom

Aleš Maraž, DP 2006 v OR
Ajdovščina ni slabo izhodišče

Seba Ramšak
Državni prvak 2006

Boris Žorž
Pre letaška mafija, M

Miha Thaler
Prisegam na flarm

Luka Žnidaršič
Lima Zulu – sam svoj mojster

Boštjan Pristavec
Lovec na daljave

Franc Peperko - Ferenc
Diamant št. 6: "Kdaj DP tudi za 18-metrski razred?"

Dr. Brane Brodnik
Ljubitelj narave, ljudi
in umetnosti

Boris Žorž
Dvoje priznanj Borisu Žoržu