aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

jlet
soaringspot
lzs-zveza
miha thaler
womensoaring
soaringcroatia

ostale povezave

Miha Thaler
Prisegam na flarm
(N.S., Opensoaring, posodobljeno po www. jlet, november 2007)

Miha Thaler je prvič sedel v jadralno letalo leta 1960, ko je bil še član AK Ljubljana, do danes (31. oktobra 2007) je naletel 4431 ur, 2093 vzletov in pristankov, vmes pa je seštevek 221.133 kilometrov.

Ko si še redno obiskoval državna prvenstva, si bil med uspešnejšimi.
»Trikrat sem zagotovo osvojil naslov državnega prvaka, ampak najbrž lahko dodal še kakšnega. Najbolj zanimivo je bilo na državnem prvenstvu leta 1983 v Slavonskem Brodu. To je bilo prvenstvo z največ udeleženci vseh časov, nastopilo je 46 tekmovalcev, opravili smo osem  tekmovalnih disciplin. Vodstvo sem prevzel 4. dan, potem sem vsak dan povečeval vodstvo tako, da sem pred zadnjim dnem vodil že za 350 točk. No zadnji dan nisem prav nič taktiziral temveč sem letel na »polno« tako, da sem zmagal s skoraj z 500 točk prednosti. Na koncu sem stal na stopničkah z Živo Frencom in Francem Peperkom.«

Zakaj si se odločil, da ne boš več tekmoval?
»Leta 1998 sem bil na pred svetovnem prvenstvu v Bayreuthu v Nemčiji, ko se je ponesrečil naš prijatelj Jani Škedelj. To je bil Slovenec, ki je živel v Münchnu, hodil je na naša državna prvenstva in se je uvrstil v reprezentanco. V zraku se je zaletel s Švedom Axom, ki je letel brezobzirno. Tudi sam sem imel z njim slabe izkušnje. Ne poznam podrobnosti o njunem trku, Ax je pristal z razbito kabino, Janiju pa je odletel rep. Letalo je najbrž padlo v strmo spiralo … na tla je priletel odvezan, očitno mu ni uspelo zapustiti kabine. Poleg je bila njegova mama, bila je njegova pomočnica. Si predstavljate kakšno je bilo ozračje … To je bil povod, da sem se odločil, da preneham s tekmovanji. Na dirkah je problem ob slabem vremenu, ko množice vrtijo v redkih vzgornikih, oči moraš imeti na pecljih, ampak saj nikoli ne vidiš vsega... Poleg tega sem bil že dovolj star, za seboj sem imel že več kot sedemdeset dirk. K odločitvi pa je pripomoglo tudi mednarodno tekmovanje OLC. To je bila kompenzacija za tekme, še vedno sem užival v svojem konjičku in primerjal sem se lahko z drugimi.«

Ko so mnogi zamenjali svoje stare LX za nove, si se odločil za posodobljenega Zanderja.         
»Naj me jadralci ne razumejo narobe. Tudi sam sem pristaš LX Navigation. Ampak, pred več kot 30 leti firme LX Navigation še ni bilo. In tako še danes vztrajam, saj me nikoli ni razočaral.«

Vendarle pa si letos letel s flarmom LX Navigation?
»Seveda. To je zanimiva zgodba. Moje prve izkušnje s flarmom niso bile slabe je pa res, da se mi je po eni sezoni in pol pokvaril. Poslal sem ga v Švico. Ker je bila sezona, sem želel priti do nadomestnega FLAR-ma. Pri LX Navigation so bili prijazni in ponudili smo mi, da mi ga posodijo dokler bom čakal na popravilo svojega. Na koncu smo se domenili za najem. Ugotovil sem, da LX-ov FLARM deluje bolje, kot je delal moj stari in končalo se je tako, da je LX-ov FLARM kar ostal v moji instrumentalni tabli.
Ko Miha govori o flarmu je navdušen: »To je res izvrstna naprava, zelo koristna za jadralno letenje. Zdaj tudi flarmi postajajo vse bolj dognani. Prvi so kazali samo smer, od koder si lahko pričakoval letalo, novejši, tudi od LX, pa povedo že natančno oddaljenost, ali je letalo višje ali nižje in tudi to v kakšnem dviganju leti. Sodobni FLAR-mi imajo dva softweara, na tekmi pa uporabljaš tistega, ki je v skladu z FAI pravilnikom. Si predstavljaš, da včasih v jadralnih letalih ni bilo inštrumentov za navigacijo, danes pa ni nikogar, ki bi letel brez GPS. To je pač razvoj, zatrjuje Miha in še dodaja, »pomembne so dodatne funkcije iz navigacije, denimo, da lahko kontroli letenja hitro odgovorim na katerem radialu in razdalji se nahajam od poljubne navigacijske točke, brez poseganja v načrt leta. Takih drobnih izboljšav je veliko tako.«

FLARM je torej uspešnica za jadralno letenje?
»FLARM je evropska uspešnica. Sam si ne morem predstavljati letenja brez tega instrumenta, v Sloveniji pa zanj skoraj ni zanimanja. V EU in Švici so doslej vgradili preko 9000 instrumentov.«

Zdaj grozijo jadralcem že s transponderjem. Kontrolirani zračni prostor se širi …
»Zagotovo bodo problemi, ali bolje problemi so že tu. Če se samo spomnimo na let Klausa Ohlmann iz Francije do Slovenije in nazaj, je moral leteti skozi več območnih kontrol letenja – kot da jih ni. To je sploh delikatna tema, in o njej ne bi govoril.«

Torej postaja zračni prostor vse bolj nadzorovan?
»Seveda. Leta 2008, kolikor vem, bodo morali vsi, ki letajo po zraku, uporabljati transponderje. O tem se v Sloveniji ne pogovarjamo, a očitno se ne zavedamo, kakšne bodo posledice te zakonodaje, ki je v veljavi že zdaj. Transponderji so tehnično že tako izpopolnjeni, da jih je mogoče vgraditi v jadralno letalo, dva izdelovalca jih izdelujeta za jadralna letala. So razmeroma majhni in ne porabijo veliko električne energije, so pa zelo dragi. Cena z montažo za eno jadralno letalo je  3000 do 4000 EUR.«

Beremo lahko, da vsako leto pobere od 10 do 15 pilotov … To ni dober znak za šport, ki želi pridobiti v svoje vrste več mladih … 
Jadralno letenje in letalstvo nasploh je varno, dokler se držiš predpisov. Ko zadeve ne tečejo več tako, kot si jih zamisli pilot, je potrebno hitro ukrepati. Takrat napake niso dovoljene.
Problem je jadranje v hribih. Piloti iz ravnine se zato pogosto ne znajdejo dobro v hribovitem svetu. Če nad ravnino narediš napako, pač nekje pristaneš in z malo spretnosti tudi najdeš primerno njivo. V hribih pa so tereni za pristajanje zelo redki, ali jih sploh ni. Velika razlika je ali te hitre vremenske razmere ujamejo v hribih ali nad ravnino. Če se v kritičnih razmerah slabo odločiš, so posledice lahko katastrofalne. V ravnini lahko skoraj zmeraj pobegneš od nevihte, v hribih pa to pogosto ni mogoče. Če si ujet v dolini ne moreš nikamor več. In če te nevihta povozi, preden si na tleh, potem so možnosti za preživetje bolj slabe. Vedeti moraš, kje so redki tereni, kako do njih priti. Zmeraj je dobro imeti vnaprej pripravljen odgovor, kam iti, če bo šlo kaj narobe. Veter v hribih lahko povzroči ekstremna spuščanja, tudi po 10 m/sek, z višine 1500 m si lahko na zemlji v minuti in pol. Minuta in pol pa je čas za en šolski krog.«

Tvoj računalnik je, kot pravijo, izvrstno opremljen s podatki o terenih za pristanek?
»Približno 700 terenov imam zaznamovanih v Alpah. Povsem zanesljivi ti podatki tudi niso, saj se zadeve na terenu spreminjajo. Tako, vsaj načelno, vsak trenutek vem, kam je treba zaviti, če gre kaj narobe.«

Uporabljaš dlančnik?
»Ne, čeprav ga imam in sem ga nekaj časa tudi uporabljal. Pred dvema letoma sem ga vrgel iz kabine, ker mi je bilo že preveč te elektronske krame. Ko sem posodobil Zanderja (ZS1), mi to, v kombinaciji s FLAR-mom, zadostuje. Nimam sicer tako dobre karte, ampak imam kljub temu dober pregled nad terenom.«

Kaj se ti zdi največji dosežek slovenskega jadralnega letenja vseh časov?
»To je zelo težko reči. Več je dosežkov, ki bi jih moral omeniti. Najbrž spada poleg prvih tisoč kilometrov Boštjana Pristavca, in še posebej zadnje sezone ko leti več kot 1250 km trikotnike kot za stavo in seveda rezultat je tudi zmaga v mednarodnem OLC FAI. In kaj na to poreče naša LZS en velik NIČ. Ljudje, ki nikoli niso bili  pravi letalski športniki očitno ne zmorejo ločit zrno od plevela. Ko sem sam začenjal leteti, je bilo 300 km grozno daleč, danes smo se pa na 1000 km prelete že kar navadili.«  

Kaj pa je dosežek leta 2006 v Evropi.
»Če se ne motim, je najdaljši let opravil Stefan Leutenegger. Njegov celoten let je bil dolg 1200 km. Avtor tega leta je zanimiv, ker se je učil letet v Lescah in v njegovih žilah je tudi nekaj slovenske krvi. Fant je še mlad, ne vem, če je starejši od 20 let, in so ga letos sprejeli v švicarsko mladinsko reprezentanco.«

Maraž in Žorž zatrjujeta, da so Alpe z valovi  še zelo neraziskano področje jadralnega letenja, posebno iz Slovenije. Te zanima letenje na valovih? 
»Zame je bistvena težava letenja na valovih, da poteka v kontroliranem zračnem prostoru. Tam ni mogoče leteti brez stika s kontrolo, brez dovoljenja. To je vse, kar lahko rečem. Let po valovih do konca zahodnega dela Alp in nazaj je očitno možen, to je Ohlmann dokazal, toda zame je veliko večji problem, kako organizirati takšen let, da bi potekal po pravilih in varno. Iz svojega letala sem odstranil kisik, da me ne bi premagala želja in priložnost.«

Pristavec je v Namibiji obletel 1243 km s hitrostjo 141 km/h …
»Super dosežek. Upam, da mu bo morda še uspelo izboljšati svetovni rekord v hitrosti v trikotniku 1250 km. Menim pa, da so ti dosežki največ, kar je mogoče doseči, pač s temi letali in to tehniko. Dvomim, da bo šel razvoj jadralnih letal tako naprej, da bi lahko dosegli še bistveno več. Sicer pa je Boštjan Pristavec v svetovnem vrhu, ko gre za letenje v trikotnikih FAI.«

Kateri tvoj dosežek je zate vreden največ, ne glede na to, ali je državni rekord ali ne …
»Odločil bi se za več dosežkov, ker je  primerjava težavna. Veliko mi pomeni napovedan trikotnik 754 km (9. maja 1998: sv. Neža, Bistrica pri Tržiču, Zernez, Oberaufdorf, Javorjev vrh, sv. Neža, 94 km/h), tu sta še dva leta prek 1000 km. Prvega sem opravil 25. aprila 2003 (1003 km), daljšega pa eno leto kasneje (20. maja 2004) v dolžini 1057 km po pravilih OLC in istočasno po pravilih FAI 1030 km, ki je še zmeraj državni rekord (Bistrica pri Tržiču, Susch, 40 km zahodno od Zeltwega, Knapphene in Javorov vrh). Omeniti moram še let 6. julija 1999, ko sem se za eno leto vpisal med svetovne hitrostne rekorde z letom v FAI trikotniku 100 km s hitrostjo 181 km/h. Državni rekord je po sedmih letih še zmeraj nepresežen.«

Bil si prvi, ki si obletel v  trikotniku 700 km (v nasprotni smeri), a te dosežke opustil?
»Ta trikotnik je bil dolg 754 km, ne 700. Moj največji FAI trikotnik pa je 800 km (Bistrica pri Tržiču, Livigno, Unterwoessen, Krvavec in B. p. T., 22. junija 2002). Trikotnikov zadnja leta res nisem letel, to pa ne pomeni, da sem se jim odrekel. Razlog je bil pravilnik OLC, ki enako vrednoti preleteni kilometer v trikotniku in v ravni črti. Ker sem želel v tem tekmovanju čim boljšo uvrstitev, sem pač dal prednost ravnim letom proti zahodu, do določenega cilja ali pa na več točk. Zdaj se to spreminja tudi na OLC in trikotniki FAI so svoj razred. Tu moram še enkrat pohvaliti Pristavca.«

Kako je s trikotnikom FAI 1000 km?
Tu je brez sprememb cilji so še vedno enaki, kot je navedeno spodaj. »Imam še dva velika cilja, tisoč kilometrov trikotnik in cilj-povratek. Kakovosten preskok se je zgodil že leta 1991, ko sva z Boštjanom Pristavcem pričela leteti na zahod in so se postopno povečale dolžine poletov za dvakrat. Ta dva tisočaka sem načrtoval že v minulih letih, izkazalo pa se je, da naloga vendarle ni tako preprosta. Menim, da sem bližje 1000 km cilj-povratku kot pa trikotniku. V sezoni 2006 sem bil dvakrat 410 km daleč na zahodu. Enkrat je bilo vremena konec in ni bilo možnosti, da bi nadaljeval. Bil sem dokaj hitro na skrajni zahodni točki, a ker ni bilo možnosti za nadaljevanje, sem se obrnil. Drugič pa sem bil prepozen, in sem se obrnil namenoma. Ni me mikalo, da bi na poti proti domu moral pristati kje zunaj letališča.«

Lotil si se snemanja iz zraka. Tu nisi povsem osamljen, ampak, če boš hotel narediti zanimiv film, boš moral kakšne kadre posneti tudi s tal, s kakšnega vrha ali grebena, predvsem pa je treba posnetke  uokviriti s scenarijem. Praviš, da v kraje, kjer si jadral, nikoli nisi stopil s svojim podplatom …
 »Lani sem se prvič lotil snemanja iz zraka, gradiva imam približno za pet ur, ampak to še ni dovolj. Vem, da bi moral napisati scenarij in nato slediti zgodbi. Scenarija res še nimam, sem pa že postavil okvirje zgodbe. Glavni igralec je flarm, svetovna jadralska uspešnica, ki se v Sloveniji le počasi uveljavlja. Razmišljam, kako posnetke sestaviti v 30-minutni film. Nekaj bi bilo direktnih posnetkov s flarmom. Sliko bi pospremil z besedilom, predvsem pa bi govoril o tej napravi in njeni pomembnosti, saj v Alpah, kjer imaš za ozadje hrib, ki je tri mesece lisasto prekrit s snegom in kopnim in jadralnega letala ne vidiš.«
Ta film odnosno video je že končan in je bil predstavljen na lanskem zaključku Državnega prvenstva v preletih. Ta video se nahaja tudi na mojih spletnih straneh in si ga zainteresirani lahko prenesejo na svoj računalnik. Priporočljivo je imeti širokopasovni priključek na omrežje, ker je velikost videa 700 MB. Ta video, ki je na razpolago za prenos je v formatu 720 x 480 točk. Originalni video pa je v formatu 1920 x 1080 točk in pride bistveno bolj do izraza na novejših TV aparatih, ki podpirajo polno resolucijo HDTV.

Kaj pa tvoja bitka z Letalsko zvezo Slovenije?
»Karkoli bi tukaj dodal bo preobsežno. Zato je najbolje, da si ogledaš moje spletne strani. Nič novega ne bom povedal, če rečem, da se mi zdi neumno, da bi plačeval za nekaj, s čimer bi se lahko Zveza celo hvalila. In če se sprijaznim, da pač živimo v časih, ko je treba vse plačati, pa se mi zdi, da je cena za to uslugo pretirana. V okvir tega razmišljanja gre marsikaj, od vprašanja, kakšna je sploh vloga LZS, kaj je njen interes, do učinkovitosti jadralne komisije, pa do sestave Zveze, ki s preglasovanjem onemogoča pobude jadralcev. Ta celota ni posebno smiselna. Postavil sem prek trideset rekordov, to pa je že nekaj denarja. Trdim, da sem doslej že veliko naredil za jadralno letenje, da sem si zmeraj prizadeval v tej smeri, ampak v teh pristojbinah pa ne vidim smisla. In še nekaj, tudi na našem forumu vlada mrtvilo, človeka mine, da bi kaj komentiral. To je obup.«

Sčasoma boš moral plačevati, da boš lahko tekmoval na OLC …
»Ne, tam ne razmišljajo tako … OLC ne pogojuje prisotnosti s članstvom v neki zvezi ali klubu. Tekmuje lahko vsak, edini pogoj je homologiran računalnik po FAI zahtevah. A mnogo držav, tudi Slovenija, za svoja tekmovanja ne zahteva FAI homologiranega rekorderja. Na OLC lahko sedaj tudi dokumentiraš lete z zapisi iz FLARM-a, kar je 30 do 50% ceneje kot homologiran zapisovalec poleta.«

Razmišljaš, da bi prenehal leteti?
 »Morda bi bil pravi trenutek leta 2010, ko bom imel za seboj 50 let jadralnega letenja. To bi bil pravi mejnik za takšno odločitev in skoraj zagotovo bom tako tudi naredil.«

na vrh strani