aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

jlet
soaringspot
lzs-zveza
miha thaler
womensoaring
soaringcroatia

ostale povezave

Aleš Krusič, AK Edvarda Rusjana, Nova Gorica
(OPENSOARING, 8. novembra 2009, Niko Slana: Jadralec tretjega dne – stari pogovor z DP 2009)

Aleš Krusič

Zakaj obnavljamo stare pogovore? Razlog je preprost - Aleš Krusič je uresničil svojo željo, ki jo je nakazal na nacionalnem prvenstvu 2009 v Lescah, saj je iz Nemčije pripeljal rabljenega ventusa 2c. Flota 18-metrskih letal se je tako še okrepila. Ob prvi priložnosti bomo Aleša, ki očitno dobro napoveduje, vprašali, kdaj bo v Sloveniji prvo nacionalno prvenstvo tudi v tem razredu. Vprašali ga bomo tudi zato, ker na njegove odgovore nekaj damo in ker se je z njegovim letalom en glas za neobstoječe DP v klubskem razredu premaknil k neobstoječemu DP za 18-metrski razred. 

Tekmovalec tretjega dne DP 2009
Aleš (42) je začel leteti leta 1984, za seboj ima približno 800 ur letenja. Življenjski  prehodi, kot so študij strojništva, vojaščina, zakon in gradnja hiše, so ga kar precej časa držali na distanci od jadralnega letenja, a zdi se, da je končno ujel življenjski ritem v katerega je dodobra vpletel tudi jadralno letenje. Leta 1998 se je ustalil pri jadranju. Inženir strojništva se ukvarja s trgovino z rezervnimi deli za gradbene stroje.   

Zlati C je doslej obogatil z dvema diamantoma. Resneje se je začel ukvarjati s tekmovalnim letenjem v zadnjem obdobju, tako je predlani (2007) tekmoval na Flatlandu v Szegedu, lani je nastopil na DP v Murski Soboti, prvenstvo v Lescah pa je njegovo drugo državno prvenstvo, za seboj pa ima še nekaj tekmovanj v okviru skupnosti Alpe-Jadran. Doslej najbolj zanimiva je bila njegova lanska sezona, ko je opravil 500 km dolg let na tri točke (Ajdovščina, Dobrač, Vipiteno, Korensko sedlo, Ajdovščina) in 688 km dolg let iz Ajdovščine do Korenskega sedla, Vipitena, nazaj na Košuto in prek Divače do izhodišča v Ajdovščini.

In kdaj bo padel še zadnji pogoj za diamantni C?
»Z višino je v Ajdovščini težava, saj ni pravih razmer. To kar počne pozimi Matija Kodrič me preveč ne zanima, ne samo zaradi mraza, tudi zato ker nimam jadralnega letala z motorjem. Z letenjem po oblakih nima izkušen niti za takšno letenje nisem usposobljen. Si bom moral izmisliti kaj drugega, da ujamem še diamantno višino.«

AK Edvarda Rusjana je jadralsko usmerjen, ampak zakaj pa na DP manjka Andrej Fiorelli?
»Ker je na usposabljanju za vojaškega pilota. Kolikor vem, bo poklicno pilotsko kariero nadaljeval v SV.«

V prvi disciplini si lepo začel. Ti letenje v hribih ustreza?
»Ja, lahko rečem, da mi je letenje v hribih še kar domače. Pogosto priletimo iz Ajdovščine do Karavank in naprej po Ziljski dolini. V prvi disciplini sem kar dobro zadel taktiko, treba je bilo dovolj zgodaj na pot, višino pa je bilo treba vzdrževati bolj vstran od grebenov. Morda bi moral na pot še kakšno minuto kasneje, ko so baze oblakov zlezle malo višje, tako kot je to naredil Maraž. Tudi računalnik sem dobro načrtoval, nekaj jadralcev je zaradi tega spodrsnilo.«

Kaj meniš o državnem prvenstvu za klubski razred, ki ga ni?
»Veliko bolj logično bi bilo, da bi imeli državno prvenstvo za klubski razred. S tem bi bil ogrožen obstoj standardnega razreda, ampak to je problem tega razreda. Večina letal v standardnem razredu bi spadala v klubskega. Morda bo ta težava razrešena čez dve ali tri leta, ko bodo jadralci kupili še nekaj leta pravega standardnega razreda in bodo zainteresirani, da bi imeli svoj razred. Dokler se to ne bo zgodilo, bo pač tako, kot je zdaj.«

Boš med tistimi, ki bodo imeli čez dve ali tri leta svoje jadralno letalo?
»Seveda si ga želim, ampak finance in recesija imata škarje in platno. Zdi se mi, da se počasi približuje čas, ko bom morda vendarle začel razmišljati o tem, ampak zanimivo je to, da bi se kaj takega moralo zgoditi že veliko prej, ko sem bil še mlad jadralec in zelo zagret za letenje. Ampak, življenje ima svoje zakonitosti.«    

… je zamenjal barve in letalo