aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

jlet
soaringspot
lzs-zveza
miha thaler
womensoaring
soaringcroatia

ostale povezave

Miha Thaler
Zmagovalec OLC SI
(OPENSOARING, 1. marca 2009, Niko Slana)

Državnega prvenstva Slovenije v jadralnem letenju – v preletih, kot ga imenujejo uradno, se je v minuli sezoni udeležilo 39 pilotov, možnost vrednotenja štirih letov je izrabilo le trideset jadralcev, samo sedemnajstim je uspelo sestaviti štiri lete prek 300 km. Vrh je kakovosten, a tudi zelo ozek. Samo Miha Thaler in Boris Žorž sta se predstavila z letoma prek 800 km, pet pilotov (Thaler, Tone Čerin, Tomaž Štupnik, Andrej Kolar in Jože Verdev) so opravili lete prek 700 km. Sledijo Aleš Fink, Aleš Krušič in Erik Stritih, ki so se poleg že imenovanih vpisali v »razred 600 km«, med 500-kilometraši pa so ob zgornjih še Andrej Fijavž, Darko Jordanov, Iztok Žagar, Gregor Urbačič, Robert  Fiorelli, Marjan Jančič in Evgen Mugerli. Kar precej uspešnih jadralcev se DPSJL 2008 v preletih ni udeležilo.

Miha, čestitke za zmago v tekmovanju, ki mu pravijo DPSJL- preleti 2008. Tekmovanje se je končalo septembra, podelitev je bila februarja?
»Menim, da jadralci sami ne razumejo današnjega časa in se ne zavedajo, da brez promocije tega čudovitega športa ne bo ne rezultatov in ne priznanja javnosti. Slovenski tekmovalci na svetovnem prvenstvu v Rietiju so opazili, da so imele ekipe mnogo sponzorjev in navdušencev, ki so jih spremljali in jim tudi pomagali. Ne vem, če so dojeli, kje je ozadje njihovega opažanja. V naši ekipi sta bila dva pilota in dva pomočnika in občasno nekaj obiskovalcev. Tudi javnosti niso obveščali, z izjemo spletno stran jlet. O podelitvi tudi ne bi več ponavljal zmeraj isto. To bi morala biti javna prireditev, na katero bi povabili tudi medijske hiše. Zakaj ni, denimo, rezultatov 15. septembra, ko bi bila zadeva še aktualna? Del odgovora je tudi v tem, da na LZS ni pravih ljudi, ki bi kaj naredili v tej smeri.«

Kako gledaš na prelete v okviru DPSJL-P?
»Nekaj je slovensko tekmovanje, drugo pa OLC (On Line Competition)  kot celota. Mednarodno prvenstvo se je izjemno dobro prijelo. To je pripomoglo k napredku in spodbudi v celotnem jadralnem letenju. Zdaj mnogo več ljudi leti bolj intenzivno na preletih. Preleti pa so alfa in omega našega jadralnega športa. Če se ne motim, je v minuli sezoni na OLC letelo prek 10.000 jadralcev, opravili so izjemno veliko kilometrov. Meni je bila primerjava na OLC takoj zelo všeč, ker sem se psihično znebil obremenitve klasičnih tekmovanj. Predvsem se ni treba neposredno boriti z drugimi tekmovalci, a vendarle ostaja primerjava, saj na koncu dneva vidim, kaj je kdo naredil. Ni pa treba leteti v skupinah, ki sem se ga po mnogih letih naveličal in mi je začelo, po domače povedano, hoditi na živce. Nedvomno je trideset letal v enem dviganju nevarno, zmeraj se najde kdo, ki se ne drži reda, tako da prihaja do bližnjih srečanj, po katerih se moraš nekaj časa hladiti, da lahko še naprej normalno letiš.

Ne vem, kdaj sem se začel s tem ukvarjati, če se ne motim, leta 2000. Takrat je bilo na mednarodnem OLC malo jadralcev, morda 300, in takrat sem nekaj poletnih mesecev celo vodil. Ampak, to je bil trenutek na začetkih tega tekmovanja. Razvoj OLC je šel dalje, razdelil se je po kontinentih, delitev je šla še naprej, po državah. Za nas je najbolj zanimivo alpsko letenje, saj imamo dostop do Alp in v tem področju leti približno 1500 pilotov. To je super primerjava, vselej vidiš, kaj znaš in zmoreš v primerjavi s temi 1500 piloti iz alpskih dežel.« 

V slovenskem okviru je na OLC dejavnih bolj malo jadralcev
»Trideset jih še kolikor toliko leti. Prvih deset je precej spredaj. Za Slovenijo je treba upoštevati, da imamo dokaj različne izhodiščne možnosti. Lesce imajo zelo dobro lego za lete v Alpe, ampak saj niso Lesce edine. Tu so še Velenje, Slovenj Gradec, Ajdovščina, Bovec pa navsezadnje tudi Maribor. Tudi Celjani niso daleč vstran. Menim, da imata Velenje in Slovenj Gradec prav tako dobro izhodišče kot Lesce, v določenih primerih celo boljše, denimo, ko piha severovzhoden veter.«

Tudi nekaterih kakovostnih jadralcev ni poleg?
»Mnogi jadralci na slovenskem OLC ne letijo, ker nimajo časa. Pristavec, Polutnik, Stariha, Šimenc, Kolarič in mnogi so že med njimi. Na vprašanje, zakaj pri nas ni več tega namenskega letenja za dosežke, bi lahko bil še en odgovor: tudi zato, ker nekateri klubi tega ne podpirajo in spodbujajo. In o konkurenci: moja edina konkurenca je bil doslej Boris Žorž, na domačem letališču. Zadnjih pet let sva se menjavala na vrhu slovenskega OLC.«

Kje je tvoja prednost?
»Da imam urejeno letalo in inštrumentacijo, ki ne zataji. S tem nimam težav. Ko sem Žorža poslušal na klubskem sestanku v Lescah, kaj se mu je dogajalo z inštrumenti na svetovnem prvenstvu v Rietiju, sem se čudil. Sam tega ne poznam. Če mi odpove ena baterija, je pri roki stikalo in  preklopim na drugo in grem dalje. Urejenost je tisto, kar mi omogoča, da lahko delam tako dolge lete. Kadarkoli pridem na letališče, sedem v letalo in svoje odletim. Letalo je vselej v takem stanju, da mi to omogoča.«

Kako vidiš vlogo jadralne komisije pri spodbujanju OLC?
»Imamo jadralno komisijo, ampak ta ni nikoli imela pred očmi vizije slovenskega jadralnega športa, ni se ozirala na naše želje. Zato imamo danes zelo neugodne razmere kar zadeva letala v posameznih razredih. Imamo odprti razred, ki je za nas povsem neprimeren, ker je predrag, predrag, predrag in še enkrat predrag in letimo na državnem prvenstvu v odprtem razredu. Saj so izenačevalni faktorji, ampak z njimi so težave. Za neko vreme morda ustrezajo, za drugo pa ne. V resnici torej ne delujejo. Pogrešal sem, da se takrat, ko je bil še čas, nismo odločili za spodbujanje 18-metrskega razreda. Zdaj bo nekdo dejal, seveda, Miha ima svoje letalo tega razreda in zato zanj navija. Ne, navijam za 18-metrski razred, ker je bilo že pred leti jasno, da si takšna letala v Sloveniji še lahko privoščimo, najboljša letala v odprtem razredu pa so tako draga, da je nakup nesmisel, še posebno, če za eno letalo vrhunskega odprtega  razreda lahko dobimo tri ali štiri letala 18-metrskega razreda. Denarja pa v našem športu tako nikoli ni bilo.«

Kakšni so tvoji letošnji načrti?
»Alpe, Alpe in še enkrat Alpe. Rad bi vendarle opravil s 1000-kilometrskima letoma - cilj povratek 1000 km in FAI trikotnikom 1000 km. Živim samo še za ta cilj. Velikokrat sem bil že zelo blizu, a nikoli dovolj daleč. Upam, da bodo letos ugodnejše vremenske razmere. Ne vem, kakšna je verjetnost, da mi bo to uspelo. Najbrž ni velika. Morda mi uspe en let, za dva pa je že zelo malo možnosti. Do začetka sezone je še približno mesec dni in do takrat bom pripravljen. Iz popravila moram dobiti še tri inštrumente.«

Erazem Polutnik pravi, da si želi nekoč na let brez povratka – do konca Alp in še naprej? Ti nisi nikoli pomislil na to možnost?
»Seveda sem mislil tudi v tej smeri. Imam začrtan 1000 km dolg let do konca Alp in še naprej po ravnini. Tam do Bordeauxja, do atlantske obale. Do 700 km ni problem, za tem pa je neznanka vreme v ravnini. 800 km bi že naredil. Ampak s takim letom so same težave. Imeti moraš ekipo, ki bo prišla pote, danes pa imajo ljudje zelo malo časa. Še najbolje bi bilo, če bi imel jadralno letalo z motorjem in bi skušal priti nazaj kar sam, v več etapah. Ampak o tem upokojenci ne moremo sanjati. Ovira za takšen let je tudi kontroliran zračni prostor.«

Pravijo, da si za vreme najbolje informiran jadralec? 
»Povezan sem z nemškim PC Met-om, ki daje dokaj natančno vremensko napoved za jadralce po vsej Evropi. PC Met je zagotovo najboljša izbira za jadralske vremenske napovedi, ki jih daje nemški meteorološki urad. Pokriva celotne Alpe, Francijo, Nemčijo, severni del Italije in tudi vso Slovenijo. Za uporabo PC Met-a je treba kupiti program in plačati naročnino 80 eurov. Tako imaš vsak dan dostop do vseh njihovih meteoroloških podatkov. To so zelo podrobne karte za jadralce, ki za določno področje natančno povedo, kaj se bo ta dan dogajalo s termiko, oblaki in vetrom.«

Kje si bliže uspehu na 1000 km – pri cilju in povratku ali pri trikotniku?
»Cilj-povratek mi je zagotovo bližje, ker to smer že dobro poznam, razen zadnjih 80 km. Ampak, težko vnaprej rečeš, kakšno bo letos vreme. Če sklepam po lanski sezoni, ki ni bilo nič kaj uspešna, in letošnji zimi, ki je bila dokaj dobra, sklepam, da bo jadralna sezona ugodnejša od lanske. Če bo res tako, bom vesel. Cilj povratek 1000 km me zelo zanima in seveda tudi napovedan trikotnik 1000 km. Če mi bo do konca sezone nekaj uspelo, bom zelo zadovoljen. Bi pa še dejal, da bom z letošnjo sezono končal svojo jadralno kariero, ker sem pač že star 66 let, pa tudi zato, ker bo to moja petdeseta jadralna sezona. Treba se je odločiti in enkrat nehati. Tudi zaradi psihofizičnih sposobnosti, ki z leti pešajo. To sprejemam, na to sem se že dolgo pripravljal in mi zato ne bo prav nič hudo. Jaz bi jadral še naprej, ampak upoštevati moraš vse. Saj ni posebnega zdravstvenega razloga, ki bi me prisilil k odločitvi, ampak vse se sešteva. In zato je treba nehati.«

Torej bo letošnja sezona zate vendarle nekaj posebnega?
»Ja, letel bom najbrž še bolj namensko. Za kakšen odstotek si bom zato morda bolj prizadeval, da bi naredil vsaj en velik prelet in se dostojno poslovil od jadralnega letenja.« 

na vrh strani