aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

Ostale povezave

Boštjan Pristavec – po Namibiji še Čile
(OPENSOARING, 19. septembra 2017, spraševal Niko Slana, fotografije Milan Korbar)

Organizatorja piknika za zmagovalca, Boštjan in Boris

Piknik v Lescah, ki so ga pripravili Boris Žorž, Boštjan Pristavec in njuni spremljevalni ekipi -, to sta Nataša in Tanja - ter AK ALC Lesce in najbrž še kdo, smo izrabili za pogovor z Boštjanom Pristavcem. Spomnili smo ga na kvalifikacijsko tekmovanje za VN (GP) v Celju, saj si je z zmago prijadral vstopnico za finale v Vitacuri v Čilu, ki bo od 13. do 20. januarja 2018.

Je bilo naporno? Zmagal si s tako prednostjo, da se je komu zdela zmaga morda samoumevna?
»Naporno ni bilo. Vse se mi je poklopilo tako, da sem, z ne preveč dopusta, opravil to tekmovanje, seveda ob pomoči kolegov iz Celja, ki so bili … Ma, ne kolegov, Erazma, ki mi je v zadnjem trenutku zagotovil letalo z opremo, ki ga dobro poznam in se v njem počutim domače. Letel sem JS1 s tekmovalno oznako EJ. Že po enem letu sem bil z občutki tam, kjer sem lani končal - na finalu VN (GP) v Južni Afriki. Tokrat so bile jadralne razmere precej zapletene. Res, jadralci iz Sloveniji so imeli majhno prednost domačega terena, a če nisi bil dovolj pozoren na trenutne razmere, si se lahko tudi kot domačin kaj hitro spotaknil. Da se mi je izteklo tako kot se je, je bilo treba odleteti lepo umirjeno.«

Menim, da slovenski jadralci iz tega tekmovanja niso potegnili vsega, kar bi lahko. V mislih imam dve mesti, ki sta vodili do nastopa na finalu GP. Luka Žnidaršič je bil peti s 17 točkami, Sebastijan Ramšak pa šesti s točko manj.


Podpredsednik AK ALC, Zdravko Špendal čestita v imenu kluba

»Težko komentiram. Morda je škoda, da ni nastopil še kakšen slovenski jadralec. Kar pa zadeva letenje na tekmovanjih za VN, je to dejansko tekma posameznikov. Tudi po pravilniku med letom v zraku ni dovoljeno kakršno koli medsebojno dogovarjanje, tako da o skupinskem letenju ni govora. Seveda bi bilo možno skupinsko letenje, a brez dogovarjanja. A če bi dva želela tako skupaj leteti, bi morala biti zelo usklajena.«

Teren je bil našim tekmovalcem znan. Zato bi pričakovali bolj samozavestno držo in bolj napadalno letenje.
»Precej zapleteno vreme je lahko razlaga, da ni bilo tako. Tri tekmovalne dni je bilo vreme dejansko zelo neugodno. Razmere zadnja dva tekmovalna dneva so bile podobne termičnim razmeram ob koncu septembra ali v začetku oktobra. V tako šibkih dviganjih je bilo treba leteti taktično povsem drugače.«

Ali to pomeni, da se drugi slovenski jadralci, ki so ostali zadaj, niso znašli. V mislih imam predvsem Luko Žnidaršiča in Ramšaka. V čem je bil problem?


Tudi župan Občine Radovljica je prišel pilotoma čestitat za uspehe v sezoni 2017

»Težko ocenjujem, v čem je bil problem. Treba je vedeti, da sta oba letela z nekoliko slabšim letalom. Z enakovrednim in konkurenčnim letalom bi bil njun doseg bistveno višji. Težko bi, takole čez prst, povedal kaj več.«

Kako je s tvojo udeležbo na finalu VN (GP) v Čilu?
»Vse se odvija tako, da težav z udeležbo naj ne bi imel. Veseli me, da bom znova letel znano letalo EJ, torej Erazmov JS1. Z Erazmom sva našla skupen jezik in zadeva je pred izpeljavo. Do 8. oktobra moramo letalo zapakirat v zabojnik in ga poslati na drugi konec sveta. Večji problem je finančna plat nastopa v Čilu. Za pomoč imam nekaj obljub prijateljev. Svojo udeležbo na finalu sem potrdil, a vem, da se lahko do 8. oktobra, ko naj bi letalo poslal v Čile, zgodi še marsikaj.«


Slavljenca sta se spomnila tudi svojih zvestih vodij ekip

Je Pivovarna Laško tvoj sponzor? Na uradni strani GP Celje si po pristanku, vsaj tako je bilo videti, na FB vselej dobil v roke pločevinko njihovega piva.
»Ja, bilo bi super, ampak o tem ne vem ničesar. V bistvu … ne vem.«

Morda bi jih bilo treba vprašati?
»Na vsak način, dobro, da si me spomnil. A najbrž je bila omenjena pločevinka piva povezana s celotno organizacijo kvalifikacijskega tekmovanja v Celju. AK Celje je treba čestitati, da je tekmovanje spravil pod streho sočasno z javno zabavno prireditvijo. Če greš zdaj v Celje in vidiš, kaj so naredili od takrat, ko jim je pogorel hangar, se jim je treba globoko prikloniti in jim čestitati. To je vlaganje v prihodnost.«


Zahvala Darku Gaguli za podporo pri organizaciji

Poleg finala za VN v Čilu načrtuješ decembra, tako kot že veliko let doslej, jadralno odpravo v Namibijo? Boš zmogel obe akciji?
»Namibija v decembru je že dogovorjena, priprave so že zdavnaj opravljene. Ja, januarja bom znova potoval. Razmišljam, kako bi si organiziral letenje v Namibiji, da bi imel od tega tudi kaj koristi za finale v Čilu, da bi bil za tekmovanje za VN kar najbolj pripravljen, sicer v drugačnem letalu in v vlogi tekmovalca. V Namibiji bom treniral štart, časovno usklajenost, kako zadeti sektor in podobne finese. Menim, da bom lahko kar precej treniral. Z glavo bo treba biti v Čilu že precej prej, da bom imel rutino in mirno presojo za pomembne odločitve.«

V Celju je bilo tekmovanje mednarodno, tako da je bilo razumljivo, da so te spraševali v angleščini in da si tako tudi odgovarjal. A vseeno, morda pa bi bilo bolje, če bi se ta pogovor odvijal v slovenskem jeziku?
»Nekaj komentarjev je bilo tudi po naše. Se strinjam, da bi bilo fino. Glede na to, da smo globalna vas, angleščina najbrž ni tako nepremostljiva ovira za razumevanje in zato angleški pogovor ni kakšna velika škoda. Odzivnost na FB je zagotovo večja v angleščini. Naj povem, da sam nimam svoje FB strani. Upam, da bom lahko tudi med in po tekmovanju v Čilu povedal kaj več in delil izkušnje s tistimi, ki jih te stvari zanimajo.«

V Čilu so hribi, torej tvoje jadralno okolje.
»Ogledal sem si seznam udeležencev, a še ne vem, kdo izmed njih je udeležbo potrdil. Werner Amann jo je, prepričan sem, da bo prišel tudi Kawa … Hribovskih pilotov nas je med uvrščenimi manj kot polovica, a bodo prazna mesta nadomestili drugi, ki sledijo na seznamu za VN. Prepričan sem, da bomo imeli »hribovci« majhno prednost. Vem, da sta v Čilu že letela Kawa in Gostner in to bo njuna prednost. A na splošno drži, da je prizorišče za vse bolj ali manj uganka, če govorimo o zelo dobrem poznavanju terena. Edina, ki bi lahko bila poznavalca, sta domačina, a zanju spet zatrjujejo, da letita izvrstno, če je idealno vreme, če pa se podre in je treba iskati drugačne rešitve, sta bolj mrzla. Tako ju je ocenil nemški jadralec v Celju, ki je v Čilu letel že večkrat.«


Tekli sta tudi zlata in srebrna penina

Po tem, kar smo lahko videli na video posnetkih, se zdi letenje v Čilu precej rizično?
»Zatrjujejo, da ni tako zelo problematično. Sicer pa sem vesel, da bo moje letalo imelo delujoč motor. V Celju so bile z motorjem težave. Pričakujem tudi, da bo tekmovanje bolje izpeljano, kot je bilo v Južni Afriki. Čilenci imajo z VN že izkušnje, organizirali so nam prevoz letal …«


Marjan Dolničar je napravil in prinesel torto za spremljevalni ekipi

Po čem ocenjuješ dobro izpeljavo kvalifikacijskega tekmovanja v Celju?
»Ocenjevanje je teklo gladko, pomembno je bilo smiselno določanje dnevnih nalog glede na vremenske razmere, pa tudi izbira trenutka za štart je bila pomembna. Ne samo zaradi varnosti, ampak tudi za to, da bi bilo tekmovanje za vse udeležence čim boj regularno. Če se uspe dvajset minut po odklopu zadnjega tekmovalca pobrati samo trem tekmovalcem, drugi pa se ne morejo povzpeti na štartno višino, je nekorektno, da se v takšnih razmerah štart sploh odpre. To se v Celju ni dogajalo in po svojih prijemih so lahko model na vse druge organizatorje tekmovanj za VN. Celjska tekma za VN je bila izpeljana korektno in brez pripomb.«


Ne glede na ne ravno prijazno vreme, se je zbrala pestra druščina prijateljev in podpornikov

Je kaj novega z vsebino imena tekmovanja - VN (GP) velika nagrada?
»Nič ni novega. Nagrada je bila vstopnica za udeležbo na finalu. Če bi gledal na to, bi že zdavnaj pospravil vse skupaj in se lotil česa drugega. Ja, vendarle sem dobil nagrado in sicer sliko mlade umetnice Špele Ramšak. Z veseljem jo bom obesil na steno.«


Na zdravje! In veliko uspehov.

na vrh strani

Anja Šneider v Lescah. Foto © 2017 Luka Hojnik

Na letališču ni težko spregledati kakšne nove mladenke, ki se ukvarja z jadralnim letenjem. Soustvarjalci spletne strani Opensoaring si vedno želimo, da lahko predstavimo koga novega, še posebej navdušenega in uspešnega v tem športu. In morda bo prav Anja Šneider nastopila na prihajajočem državnem prvenstvu. Vemo, da so nekatere jadralke enakovredne, lahko tudi uspešnejše od moških kolegov. Marsikaj bo odvisno od tega, kako bodo njeno napredovanje videli učitelji jadralnega letenja v AK Ptuj in tudi od tega, kako potrpežljiva bo pri tem, ko bo želela dokazati, da je zrela za jadralsko tekmovanje. Takole pa je Anja odgovorila na moja, sedaj prikrita, vprašanja:

Pozdravljeni Opensoarovci,


Anja in prijateljice iz AK Ptuj v Lescah. Foto © 2017 Luka Hojnik

v nedeljo trinajstega julija, ko sva se z Mojco spoznali, smo Ptujčani še cel dan leteli v Lescah, kjer je bil naš tabor, zvečer smo pospravljali letala in šotore ter se vrnili domov zelo pozno. V ponedeljek sem šla navdušena preverit »stanje« na domače letališče in izboljšala svoj čas jadranja še za 10 minut (o tem malo kasneje).


Milan Korbar in Anja Šneider v DG-500 v Lescah. Foto © 2017 Luka Hojnik

Pet dni v Lescah je bilo izjemnih. Odprla se mi je nova stran jadranja - jadranje na pobočjih, z veliko manj kroženja. V zraku sem bila trikrat: prvi dan s svojim glavnim instruktorjem in domačim jadralnim letalom DG-505. Prvič sem izkusila to, kar sem do sedaj videla le na posnetkih, ko se s krilom skoraj dotikaš pobočja. Bilo je fantastično. Drugič sem jadrala z Milanom Korbarjem in leščansko »petstotko,« na kateri sem prvič uporabljala zakrilca – zame prijetna izkušnja. Dan kasneje, tretjič pa še z Boštjanom Pristavcem, ki mi je razkazal Triglav, in Kranjsko goro, pogled je segal celo do morja. Letošnji tabor mi bo vsekakor ostal v lepem spominu, še posebej letališka restavracija in se že veselim prihodnjega .

Seveda berem opensoaring


Skupinska s prijatelji letalci s Ptuja pred restavracijo v Lescah. Foto © 2017 Milan Korbar

Torej, z jadranjem me je seznanil oče, saj se je nekaj časa tudi on šolal za jadralnega pilota v Mariboru, a je nato opustil letenje. Takrat sem bila stara približno deset let in me vse skupaj ni pretirano zanimalo, ker nisem bila dovolj stara, pa tudi motorno letenje se mi je zdelo bolj zanimivo. Trenutno se že učim za motorno letenje, a ne morem se opredeliti, kaj imam raje - oboje ima svoj čar. Vse do konca leta 2015 sem na vsake toliko časa izrazila željo, da bi šla v šolo letenja, saj sem že od malih nog nora na adrenalin. Z družino smo obiskali ogromno adrenalinskih parkov in če me je kaj oviralo, da nisem šla na tisto najbolj divjo stvar, je bila moja višina in starost


Anja in Grega v letalu Bergfalke II na Ptuju. Foto © 2017 Anja Šneider

Želja se je naposled le uresničila. Aprila 2016 sem naredila teoretični SPL, z letenjem pa smo, zaradi pomanjkanja časa, začeli 16. 8. 2016. Tisto moje prvo samostojno slavno jadranje je trajalo 6 ur in 37 minut in je podrlo klubski rekord na letalu Bergfalke 2 D-1866, je bilo 30. 4. 2017. Seveda sem krožila tudi nad svojim domom .


Ko sem v zraku... Foto © 2017 Anja Šneider

Ko sem v zraku, vse drugo izgine, občutek je neverjeten, skoraj katarzičen. Sem samo jaz, letalo in zakoni fizike. Tisti svet spodaj postane oddaljen in nepomemben. Tudi na letališču je prijetno. Predvsem priprava pred vzletom in občutek, da se spet vračaš v svoje okolje. Zelo prijetno je tudi druženje z letalskimi kolegi po letu.
Ko imam daljše premore med letenjem se to kar pozna na mojem razpoloženju .


Skupinska v Lescah. Foto © 2017 BoŠtjan Fidler

Zagotovo lahko rečem, da je letenje moja strast in ga nikakor ne mislim opustiti. Upam, da bo tudi moja poklicna pot povezana z letalstvom. Včasih, ko že na pol spim, imam še vedno občutek šviganja skozi nebo. Letos spomladi sem velikokrat kar pobegnila od pouka na letališče. Greh bi bil, če bi gledala tiste kumuluse iz učilnice, namesto iz letala, a šola ni trpela – končala sem z odlično oceno (tretji letnik Gimnazije Ptuj).

V prostem času tudi jaham, in sicer že 6 let (Jahač 1 in Jahač 2), a sedaj nekoliko manj, saj je za letenje in jahanje pogoj lepo vreme in zato moram časovno prilagoditi obe dejavnosti in se odločiti, kje bom preživela tisti dan .

na vrh strani