aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

jlet
soaringspot
lzs-zveza
miha thaler
womensoaring
soaringcroatia

ostale povezave

Matej Kosaber -
državni prvak v 18-metrskem razredu
(OPENSOARING, besedilo in fotografije: Niko Slana, december 2012)

Matej  se je z letošnjo zmago na prvem državnem prvenstvu v 18-metrskem razredu  vpisal na novo stran slovenskega jadralnega letenja. Tekmovanje v 18- metrskem razredu je bilo letos (2012) prvič na sporedu državnih prvenstev. Biti prvi državni prvak ni kar tako, a Matej se je dolgo obotavljal za pogovor. Menil je, da ni tako dober, da bi se lahko  hvalil z naslovom prvaka. Vendarle pa je proti koncu novembra, po predavanju Boštjana Pristavca o alpskem letenju, brez prehodnega dogovora, vendarle povedal nekaj o sebi. Tako smo zvedeli nekaj o jadralcu, ki v zadnjem času, ob Črtu Rojniku, drži v rokah mnoge niti podjetja LX navigation.

Po predavanju je pohvalil Pristavca: »Takšno predavanje te kar spodbode. Sam cenim drugo mnenje. Denimo, na tekmovanjih. Če letiš sam, ne veš veliko o dogajanju tistega dne. Na tekmovanjih pa se veliko pogovarjamo in tako lahko jadralec zve kaj več tudi o svojem letenju. Tudi ko gremo po dva ali trije  skupaj v zrak, je dobro slišati, kaj je kdo doživel in kako je letel. Šele ob primerjanju lahko bolje spoznaš vremensko celoto, katere odločitve so bile boljše. Iz tega se lahko kaj naučimo. Tudi od drugih, denimo, enakovrednih jadralcev, in ne samo od tako izkušenih, kot je Pristavec,« je menil 37-letni inženir, ki ima za seboj povezan študij strojništva in ekonomije.

V Sloveniji si prvi z naslovom  prvaka v 18-metrskem razredu?
»Seveda sem zadovoljen, čeprav je res, da zadnja leta ne uspem toliko vlagat v jadralno letenje, kot bi želel. Letos sem, denimo, uspel jadrati približno 50 ur. Nimam dovolj časa, deloma zaradi družine, predvsem pa zaradi službe. Letos se mi je izšlo, da sem imel med tekmovanjem več miru. Doslej sem bil na tekmovanjih sočasno še v službi. Ko govorim o zmagi v Murski Soboti, se mi zdi potrebno, da povem, da je bil poleg še dejavnik sreče.«

Več tekmovalcev je menilo, da je bilo nekaj dni letenje na DP precej stresnih. Kako si jih doživel?
»Stresno je bilo, ker ni bilo lagodja, ki bi zagotavljalo vrnitev na cilj. Letenje pa ni bilo tako stresno, da bi bila ogrožena varnost in življenja. Ne, tako hudo ni bilo. Predvsem so bile  razmere z večjo verjetnostjo, da bo treba pristati na kakšni njivi, in da bomo imeli delo s prevozom. Možnosti za zunajletališke pristanke je bilo veliko. Če bi morali v takem vremenu morali leteti v hribih, ne bi bilo prijetno. Pred hribi imam rešpekt. Ravnina je bolj pohlevna, zato raje tekmujem v ravnini, vendarle pa prav tako zelo rad letim v hribih.«

Kako si sprejel novico, da bo prihodnje DP na Slovaškem?
»Veselim se drugačnega terena. Kolikor vem, je teren, nad katerim bomo leteli, zanimiv, tudi razmere za tekmovalce so na letališču zelo dobre. Leteli bomo nad hribi in istočasno so tudi dobre možnosti za pristanke zunaj letališča. Upam, da bom zvozil tudi s časom, in da bom do začetka tekmovanja uspel še kaj leteti v Sloveniji.«    

Delaš v svetovno znani firmi LX navigation. Kje si dobil to znanje za izdelovanje letalskih inštrumentov?
»Pri letalskih inštrumentih bolj sodelujem kot uporabnik. V firmi LX navigation, ki je sestavljena iz treh področji, pa bolj sodelujem kot ekonomist. Med študijem sem se naučil programiranja, kasneje pa sem sam dopolnjeval znanje, ki je potrebno pri tem delu. Moja vloga v LX navigation je dvojna, to sta razvoj in prodaja. Vse se je začelo s firmo  LX navigation, ki jo je ustvaril Črt Rojnik, v razvoju se je ekipa širila, tako kot se je širilo področje delovanja. Kot jadralni pilot sem predvsem preizkušal in uporabljal jadralne navigacijske inštrumente. Črt mi je nudil veliko možnosti za osebni razvoj.«

Zeus, z oznako LX navigation, je že zrel za trg?
»Za zdaj imamo dve varianti zeusa, dve različni velikosti. Instrument z manjšim ekranom gre tudi v manjše instrumentalne table, denimo, v takšne, kot jih imajo DG-ji.  Zeus se bo razvijal še naprej. Sploh je razvoj v vseh treh naših smereh zelo naporen. Konkurenca so že pametni telefoni, tablice in podobne zadeve, ki jih izdelujejo v velikih serijah in kjer je razvoj izjemno hiter. Še posebno pri tehnologiji prenosa podatkov. Sodelujemo tudi s firmo Canardia, delamo inštrumente za žirokopterje in UL letala. Pri tem delu je veliko novega in za to je treba kar veliko znanja.«

Andrej Vrečer je povedal, da ste za variometer izumili prijem, ki prej in bolj natančno pokaže dviganje.
»Vem za kaj gre, a sem sam zunaj razvoja letalskih inštrumentov. Andrej je najbrž razlagal o sistemu pospeškometra, o inštrumentu, ki deluje tako, da meri spremembe v prostoru, zato pride podatek prej do kazalcev inštrumenta, kot pa, če merimo razlika tlakov, na čemer temelji delovanje klasičnih variometrov«.

Letos ste v v Szatymazu imeli »službeni« letalski tabor.
»Organiziral ga je Črt, združili smo prijetno s koristnim, a me, žal, takrat ni bi poleg. Pri razvoju letalskih inštrumentov je dobro, če je poleg letališče, da se v živo preizkuša. Pomembno je tudi, da se z letalstvom bolj spoprijateljijo člani razvojne ekipe, ki niso piloti. Zato, da si bolje predstavljajo vse skupaj, so pogosto poleg v letalu, da občutijo določene situacije, da vidijo dogajanja in probleme v živo. V Szatymazu je mir, tam je okolje v katerem se lahko nečemu posvetiš. To je pomembno. A umirjenost je tudi značilnost tekmovanja za pokal LX.«

Ste že določili datum tekmovanja za pokal LX navigation?
»Ne še, to urejuje Črt. Kolikor vem, se s Petrom Szabojem o tem še nista dogovorila.«

Kako je jadralski naraščajniki v Celju?
»Najbrž je položaj mladih, v primerjavi s časi, ko sem sam odraščal in sem se začel ukvarjati z letalstvom, precej drugačen. Danes imajo mladi več možnosti. Mi smo imeli samo letalstvo in smo bili slepi za vse drugo. Že v osnovni šoli sem začel z modelarstvom in tako sem rastel. Zdaj je drugače, a na srečo imamo v klubu nekaj obetavnih mladih jadralcev. Leta 2011 smo imeli v klubu močno skupino začetnikov, dober podmladek. Seveda se pozna, da ljudje nimajo več toliko časa, kot včasih, ko smo lahko prej odhajali iz službe. To skorajda ni več možno ali pa teh ljudi več ne vidim, ker sem med tistimi, ki smo omejeni s časom. Do štirih ali petih sem v službi, potem pa sem preveč utrujen tudi za let z motornim letalom. Super je že, če pridem na letališče, na klepet s prijatelji. Za letenje ostajajo samo še vikendi ali pa letenje v daljšem obdobju, denimo, na pokalu LX navigation.  Letos smo imeli srečo z vremenom, saj smo leteli šest dni. No, pa saj smo imeli srečo z vremenom tudi na državnem prvenstvu. Vreme ni bilo posebno dobro, leteli pa smo vendarle.«

Ti ustreza zimski premor?
»Nikakor, seveda mi v zimskih mesecih manjka letenje. Sicer pa, kot sem že dejal, sem časovno precej obremenjen, tako da ne letim veliko, predvsem pa si moram jadralno letenje načrtovati tudi med sezono. Ne razmišljam o tem, da bi morda šel letet kam na južno poloblo, saj še poletnih možnosti, ki jih imam, in bi jih lahko izrabil doma ali v Evropi, ne uspem izrabiti. Povsem isto je, če si vzamem dva tedna časa za letenje poleti ali pozimi. Ni razlike. To pa ne pomeni, da ne bi šel v Afriko, a bi bila takšna odločitev povezana z družino in financami. Bolj si želim spomladanskega letenja v Franciji v Alpah, vendar se tega zagotovo še ne bom lotil prihodnjo pomlad.«

Te mikajo daljši leti, denimo, let dolg 750 km?
»Moj najdaljši let je dolg 680 km, opravil sem ga na Madžarskem, a ne v trikotniku. Od takrat je minilo že precej let. Za takšne dosežke sem precej »komot« ali pa bi lahko dejal, da se, pod pritiskom časa, lotevam samo varnih letov, takih, pri katerih vem, da se bom vrnil na izhodiščno letališče. Ko sem bil mladinec, mi je bilo vseeno, če sem pristal zunaj letališča. Če zdaj samo pomislim, da bi moral pristati nekje daleč, denimo, v Avstriji, me kar zmrazi. V tem pogledu sem konservativen. Turbo pogon bi pri takšnih načrtih prišel prav. Letim s klubskimi letali ali pa s Črtovimi. Črt razmišlja, da bi svojemu LAK-u dodal turbo pogon. Pomožni motor vsekakor olajša letenje in odločitve, piloti s to možnostjo imajo večje obzorje, seveda pa morajo biti pri tem previdni in na varni strani.«

Pristavec je v svojem predavanju poudaril pomen rekreacije tudi za jadralne pilote. Zatrjuje, da ni dobro začeti sezone brez kondicije.  Imaš še kaj časa za rekreacijo?
»Ne ukvarjam se z rekreacijo, vsaj načrtno ne. Naj povem nekaj o svojem spoznanju med letošnjim tekmovanjem za državno prvenstvo. Za povprečnega človeka imam kar naporno službo, veliko hodim naokoli, pogosto sem na poti v avtomobilu, zjutraj sedem v avto, peljem 400 kilometrov v eno stran, opravim dva sestanka in se vrnem. Letos sem se med državnim prvenstvom spočil, saj nisem imel nobene druge obveznosti. Zdi se mi, da pridobivam na energiji tudi v službi, s svojim dejavnim slogom. Prav zato sem bil na tekmi sproščen, v nobenem trenutku se mi ni zdelo, da bi bil zaradi tekmovanja utrujen. Na državnem prvenstvu v Murski Soboti sem se sprostil fizično in psihično.«

Voziš gorsko kolo?
»Kolo imam v kleti in vsaj že tri leta ga nisem uporabljal. Lani sem z njega obrisal prah in napolnil zračnice. Tudi sobnega kolesa se nisem dotaknil že eno leto. Imam pa dva kondicijska trenerja, prvi je star šest in pol, drugi pa dve leti in pol. Ob koncu spomladi sem sina nesel na Šmohor, in priznati moram, da me je utrudil. Sem pa sem videl, da še nisem brez kondicije. Najbrž pa se res premalo ukvarjam s športom. Pred kakšnimi tremi leti sem se trudil, da bi pozimi hodil plavat, skupaj z Ahilom, a sem staknil vnetje ušesa, in nisem vztrajal. Morda se bom letos kaj poboljšal. A dan je prekratek za vse. Okoli devet ure gresta otroka spat, potem pa znova sedem za računalnik in do polnoči še kaj naredim za službo. Ob šesti uri vstanem, odpeljem otroka v vrtec, nato pa sem v službi do pete ure. Tako gre iz dneva v dan.«

Kakšna so tvoja splošna opažanja okoli slovenskega jadralnega letenja.
»Stvari se komplicirajo in postajajo zmeraj manj dostopne. Po eno strani klubi težko sofinancirajo letenje, tako da postaja letenje za posameznika zmeraj dražje. To pa posledično vpliva tudi na podmladek. Po drugi strani je vedno bolj ozek tudi zračni prostor za jadralce. Zaradi tega je letenje na Madžarskem ali pa v Bosni in Hercegovini veliko bolj preprosto, tam so večja področja, kjer imajo jadralci svoj mir. Poleg tega je tudi res, da je takrat, ko pridemo tja leteti, vse organizirano.«

Na koncu sva se z Matejem pogovarjala o delovanju jadralske spletne strani opensoaring. Menil, da je dobrodošla za slovenski jadralski šport. Med prispevki je pohvalil dnevnik Janeza Starihe z državnega in Boštjana Pristavca s svetovnega prvenstva, ki je izhajal na forumu. »Prepričan sem, da je v spletno stran vloženega veliko truda. Z veseljem prispevam, da bi zadeva delovala še naprej.«