aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

jlet
soaringspot
lzs-zveza
miha thaler
womensoaring
soaringcroatia

ostale povezave

Dr. Tadej Kosel, Fakulteta za strojništvo
(OPENSOARING, 30. septembra 2013, besedilo in fotografije Niko Slana)

Dr. Tadej Kosel

Včasih kar ne morem verjeti, kam vse je Pavel Magister raztegnil svoje jezikovne povezave, da bi našel vzvode, s katerimi bi letalce in druge, ki to niso, pripravil do tega, da bi prisluhnili pomen nekaterih besed, ki jih uporabljamo pri letalstvu, Včasih se zaradi jezikovne šlamparije porajajo nesmisli na katere je treba opozarjat. Njegovi sogovorniki so jezikoslovci, poklicni vojaki in piloti, profesorji in drugi, katerih zgled je pomemben. Dr. Tadej Kosel je jadralni pilot, čeprav mu je lic začasno potekla. Zatrjuje, da si ne more vzeti dovolj časa za letalsko udejstvovanje. Seveda ga jadralno letenje zanima, vendar mu delo na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, na kateri skrbi za izobraževanje prihodnjih pilotov, jemlje preveč časa.

Sproščen pogovor se je začel s Tehničnim muzejem Slovenije, ki ima v graščini Bistra pri Vrhniki, svojo postojanko. Strinjal se je, da Titovi avtomobili, z bleščečo znamko Rolls Royce, v resnici ne spadajo v Tehniški muzej, saj nimajo povezave s Slovenijo, razen, da ljudi vleče Titova zapuščina in glamur, ki spremlja legendarno znamko avtomobilov, ki morda privabijo kakšnega obiskovalca več. Namesto tujerodnih avtomobilov bi lahko v Bistri postavili domača jadralna in motorna letala, denimo, letalo KB-6 Matajur, ki so ga Celjani, še v Jugoslaviji, odstopili Vojaškemu muzeju v Beogradu. Takrat nihče ni pomislil, da so letala naša tehniška dediščina, ki nas tudi opredeljuje kot narod. To spoznavamo šele zdaj, veliko let kasneje, v SFRJ pa so upokojena letala končala v razgradnji. “Kakšno barbarstvo,” bi dejali Britanci.

Tadeja je dvourni pogovor spravil v časovno stisko, nekajkrat je povedal, da ga kličejo obveznosti, za svojo skodelica bele kave se je že nekajkrat postavil v štartni položaj, zadrževal se je, da ne bi preveč očitno pokazal časovnega pritiska in zato je, že skoraj na odhodu, še zmeraj odgovarjal na vprašanja. V pogovoru smo se sprehajali od Franca Jakliča - Jake, ki v Postojni obnavlja letala, pa do študentov letalstva in seveda slovenskega jezika pri letalstvu.

Če bi pogovor z dr. Koselom zavrtel v nasprotni smeri resničnega pogovora, bi se moral zaustaviti ob vprašanju ali je sploh kakšna možnost, da bi se kdaj dobila skupina študentov, ki bi skušala, vsaj virtualno, izdelati načrte za sodobno jadralno letalo. Tako, denimo, da bi profesor pustil prosto pot njihovi domišljiji, da ne bi bili ujetniki resničnosti, kot so denar, material, čas itd. Dr. Kosel zatrjuje, da je na Fakulteti za strojništvo dovolj znanja in da so razmišljali tudi o tem.

Kako dr. Kosel gleda na domače graditelje letal, denimo, na Pavla Potočnika v Lescah? »Naši ljudje imajo veliko znanja pri gradnji letal. V Potočnikovi delavnici sem že bil, bolj podrobno pa njegovega dela ne poznam. Zato pa se včasih slišiva in srečava z Erazmom Polutnikom, pa z dr. Alešem Kranjcem, gradbenikom, ki svojo matematično znanje načrtno vgrajuje v navigacijski sistem Kanardia. Z njim sem pogosteje v stikih,« je dejal sogovornik, ki se zaveda, da je sodelovanja v Sloveniji premalo. “Na fakulteti za področje letalstva skrbiva z asistentom mag. Dejanom Nožakom, v laboratoriju dela Luka Kenk, začasno pa je zaposlen študent Rok Laznik. V laboratoriju imamo dva rezkalna stroja s programsko opremo, enega manjšega in večjega. Oba sta vprežena v načrtovanje brezpilotnih letal, saj imajo na ljubljanski Fakulteti za strojništvo prednost.

Profesor je uporabljal slovensko izrazje, čeprav je večina strokovne letalske literature angleške. »Najprej jezikovnih pobud na Opensoaringu nisem jemal preveč resno,” se je obrnil na Pavla Magistra, “a vse bolj prihajam tudi sam do tega, da je slovensko besedje pomembno. Trudim se, da bi našel prave izraze,« pravi profesor, “a je včasih težavno. Tudi svojim študentom skušam to razložiti in zdi se mi, da je zmeraj več razumevanja. Po tudi sicer ljudje, ki delajo v letalstvu, vedo, da rabimo slovensko izrazoslovje.”

Jaka Jaklič, diplomant Fakultete za strojništvo - letalstvo

Študij na Fakulteti za strojništvo ponuja tudi področje letalstva. Koliko je zanimanja?
“Študentov je za zdaj dovolj. Zanj se zanimajo mladi jadralni in motorni piloti iz klubov, jadralni padalci in drugi. Študij letalstva ima dve smeri. Študenti, ki želijo biti piloti, poslušajo teorijo za prometnega pilota ATPL (Airline Transport Pilot Licence). Na koncu dobijo potrdilo, da so opravili teoretično usposabljanje, z njim gredo na JACL in tam opravijo izpit. Za to pot morajo imeti do konca tretjega semestra že dovoljenje pilota zasebnega letala (PPL – Privat Pilot Licence). Študent tako pride dokaj poceni do tečaja ATPL, s tem da na koncu po diplomi dobijo naziv diplomirani inženir strojništva. Druga vzporedna pot je za tiste, ki jih zanima študij letalstva na splošno, vpisati morajo nekatere letalske predmete in na koncu diplomirajo kot diplomirani inženirji strojništva. Študenti letalske smeri morajo vse izpite položiti v razdobju osemnajstih mesecev, izpite morajo opraviti z najmanj 75 odstotki, na predavanjih in vajah morajo biti prisotni vsaj 80-odstotno.”

Pričakoval bi, da bo med študenti več jadralnih pilotov?
“V vsakem letniku jih je nekaj, približno dva ali trije. Tonija Šibanca se spomnim, zmeraj je malo izstopal, spomnim se tudi pilota, ki je pristal na Pohorju. Pozabil sem njegovo ime, vem pa, da sem ga spraševal, zakaj se mu je to zgodilo. V spominu mi je ostalo, da so med pospravljanjem letala v temi povozili višinsko krmilo. Nekaj študentov je jadralnih padalcev.”

Študij letalstva je dokaj drag?
“Seveda, zato je najboljša pot prek aeroklubov in jadralnega letenja. Nekateri izberejo za začetek letalske šole in začnejo leteti na motornih letalih. Štipendisti Slovenske vojske imajo pri šolanju za pilota ugodnosti, sicer pa si morajo študenti letenje organizirati in plačati sami. Na fakulteti je bilo v študijskem letu 2012/2013 dvaindvajset študentov, od tega jih je enajst izpolnilo pogoje za ATPL. Imajo dve vrsti diplom, ene zajemajo praktično sodelovanje z različnimi podjetji, druge pa so raziskovalne. Nisem še povedal, da sodelujemo s podjetjem Alteng. Letalo razvija on sam, mi pa zanj razvijamo določene segmente. Naredili smo že kalupe za model v merilu 1:5 za aerodinamične preizkuse in delne aerodinamične izračune letala.”

Starodobnika - aero 3 in Kurir

Sledite svojim nekdanjim študentom letalstva?
“Načrtno ne, a pogosto kaj izvem o njihovem poklicnem delovanju prek osebnih stikov. Vem, da so vsaj štirje pri Wizzair-u in pri Ryanair-u.”

Sodelujete s kakšnimi letalskim zaposlovalci?
“Načrtno ne. Včasih se slišimo s predstavniki SV in Policije, a nas ne sprašujejo po študentih, ki bi izstopali. Pri izbiri kandidatov imajo svoja merila. Nekaj let smo imeli stike s predstavniki Adrie, saj so pri nas predavali. Zdaj imamo že nekaj časa svoje predavatelje, denimo, za letalsko pravo predava dr.Patrick Vlačič, medicino dr. Rastko Golouh, mag. Karmen Štumberger z JACL predava angleško letalsko frazeologijo, dr. Jože Rakovec pa meteorologijo, znanje o motorjih prenaša dr. Tomaž Katrašnik in dr. Viktor Šajn predava mehaniko leta leta. Sam pokrivam aerodinamiko, letalske konstrukcije in inštrumente, sisteme na letalu in letalsko navigacijo 1. Poleg je še Miha Šorn za operativne postopke, zmogljivosti letal in letalsko navigacijo 2. On je kapitan letala Airbus A320”

Poled stroke razmišljate tudi o jeziku v letalstvu
“Seveda, spodbudila pa me je spletna stran Opensoaring. Razmišljanja o jezikovnih temah na Opensoaringu razumem kot dobronamerne. Zdaj sta na tapeti besedi “zrakoplov” in “strmoglavljenje”. Tudi sam sem začel o tem več razmišljati in tudi bolj skrbim za svoj jezik. Pred študenti mi pride pogosto na misel kakšne razlage z OS. Študentom skušam razložiti, zakaj naj bi se kaj uporabljalo in zakaj ne, kako se da povedati lepše in bolj slovensko. Študenti so navajeni žargona in ker je veliko literature v angleškem jeziku nastajajo pogovorne skovanke. Tudi sam včasih ne najdem prave besede, a menim, da se da z malo truda vse  prevesti. Toliko lažje je, če imaš nekoga, ki ti pri tem pomaga, na katerega se lahko obrneš z jezikovnim vprašanjem. Nasvet nikoli ne škoduje. Kolikor imam jaz stik z ljudmi, ki delajo v letalstvu, denimo, na Brniku, v Adriji, pri SV in Policji, se trudijo in uporabljajo slovensko izrazje. Razleditev in protileditev, denimo, sta lepi slovenski besedi, ki ju uporabljajo na Brniku. Nekateri študenti se trudijo, druge pa opozorim, da je treba paziti tudi na jezik. Tudi med predavanji se včasih zaustavim ob kakšnem pojmu. Besedo zvrt poznam že dolgo in jo tudi uporabljam.  Jedrilica mi je šla že od nekdaj na živce. Res, za jezik sem postal bolj občutljiv šele v zadnjem času.”

Erazem Polutnik, letošnji državni prvak v odprtem razredu, je bil nekaj časa v službi na Fakulteti za strojništvo.
“Bila sva kolega, kasneje smo še nekaj delali za njegovo podjetje LX Nav. Šlo je za odzivnost senzorja za merjenje višine. Tega projekta še nismo končali. Z Erazmom se občasno slišiva.”

Slovenija je nekaj posebnega, imamo močna podjetja, ki se ukvarjajo z letalskimi inštrumenti, denimo, LX Navigation in LX Nav.
“Pozabili ste na Kanardio, vodi jo naš nekdanji kolega dr. Aleš Krajnc. Vem, da pri izdelavi svojih inštrumentov s pridom uporablja matematično znanje. Tudi z njim se občasno slišiva. Všeč mi je tudi program SeeYou, za analizo jadralnega letenja. Razvila sta ga Andrej Kolar in Erazem Polutnik s kolegi. SeeYou je vrhunski izdelek.”

Jernej Pristavec - pred doktoratom na Fakulteti za strojništvo

Kam usmerjate vaše študente?
“Naš laboratorij se ukvarja predvsem z brezpilotnimi letali. To je naša temeljna raziskovalna dejavnost. Menimo, da so brezpilotna letala obetavna veja letalstva, ki izhaja iz modelarstva in letalstva. Pri našem delu je pomembna obvladljivost, mi pa imamo omejene prostore, vse od načrtov do izpeljave naredimo vse sami v našem laboratoriju. Kupili smo dva rezkalna stroja, eden je manjši 1m x 0.5 m, ki ga uporabljamo za dvodimenzionalni razrez vezanih ali kompozitnih plošč, za trodimenzionalno obdelavo kalupov pa uporabljamo večjega ( 2m x 1 m). Uporabljamo sodobne materiale, ki omogočajo lahke in dovolj močne konstrukcije. Omenil bi veliko mednarodno tekmovanje z naslovom Konstruiraj, zgradi, leti, kratica je DBF (Design, Build, Fly), ki poteka vsako leto aprila v ZDA, izmenoma na dveh različnih mestih, organizatorji pa so Cessna, RMS (podjetje za izdelavo raketnega orožja) in AIAA (American Institute of Aeronautics and Astronautics). Za vsakoletno tekmovanje so nova pravila, česa mora biti letalo sposobno. Pravila dobimo 31. avgusta, letalo pa načrtujem iz nič, od zamisli do izdelka.  
Za tekmovanje se predstavi množica projektov, naša fakulteta je doslej sodelovala že šestkrat. Enkrat smo bili sedmi med štiriinpetdesetimi ekipami, to je bila naša najboljša uvrstitev. Sicer pa smo bili 35. od 69, 14. od 82, 17. od 68 in letos smo se uvrstili na 22. mesto od 81 ekip. Letalo mora opraviti tri naloge, omejene so razpetina kril, masa, električni tok skozi motor itd. Tekmovanje je samo za fakultete, ki se ukvarjajo z letalstvom.”

V Lescah dela jadralna letala Pavel Potočnik
“Videl sem njegovo dvosedežno letalo s fiksnim podvozjem in motorjem. Bil sem tudi v njegovi delavnici. Vendar ne sodelujemo. To je po eni strani zamujena priložnost. Bolj bi se morali povezovati. Preveč smo izolirani. Nekoč smo na fakulteti ponujali možnost izobraževanja za vzdrževanje letal. Ker ni bilo več zanimanja, smo program umaknili. Zdi se mi, da smo se preveč usmerili v izobraževanje pilotov, to je naša pomanjkljivost. Sodelujemo s Pipistrelom, tam je prav zdaj več študentov z Univerze v Ljubljani, ki delajo doktorat ali pa se pripravljajo nanj. To so Andrej Bernard Horvat, David Eržen, Jernej Pristavec in Tine Tomažič. Zadnji dela doktorat na elektro fakulteti, pri njegovem doktorskem študiju sem samo v strokovni komisiji.”

V Delftu so profesorji in študenti sodelovali pri izdelavi jadralnega letala
“V tej smeri smo razmišljali tudi v Ljubljani, naredili pa nismo veliko, pravzaprav nič. Jadralno letalo je zahteven projekt, a je izvedljiv, vendar pa nas je premalo za takšno nalogo. Poleg mene je redno zaposlen še mag. Dejan Nožak, v laboratoriju dela Luka Kenk, začasno pa imamo zaposlenega študenta Roka Laznika, ki je zelo sposoben in marljiv študent. V laboratoriju dela že dve leti in je aktiven na vseh projektih, ki jih imamo v laboratoriju, od aerodinamičnih preračunov numeričnih simulacij do dela na rezkalnem stroju. Trenutno dela diplomo v povezavi s podjetjem Pipistel Jurij Sodja, ki je nedavno doktoriral, je konec avgusta  odšel na Tehnično univerzo v Delftu, Nizozemska. Na naši fakulteti se je ukvarjal z delovanje propelarja, ne kot togo telo, ampak telo, ki se med vrtenjem zvija. V tej smeri ga je optimiral. Na Tehnični univerzi v Delftu se je zaposlil kot raziskovalec v laboratoriju za letalske konstrukcije ter računalniško mehaniko, kjer se ukvarja z raziskavami pasivno spreminjajočih in prilagodljivih kril ter dizajniranjem kompozitnih materialov.«

Potočnikov dvosed AS - alba star, s samostojnim bencinskim motorjem in kardanskim prenosom na eliso