Opensoaring.com

aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

jlet
soaringspot
lzs-zveza
miha thaler
womensoaring
soaringcroatia

ostale povezave

Uroš Podlogar
Preprosto in več druženja
(OPENSOARING, 9. julija 2009, Niko Slana)

O jadralski osebni izkaznici Uroša Podlogarja ne vemo več kot to, da ima za seboj 500 ur jadralnega letenja in nekaj drobnih jadralskih izkušenj iz ZDA. »V Lescah letim malo, vendar zmeraj dobim priložnost. Tudi V mrzlega kovinskega pilatusa rad sedem, če ni drugega letala. Včasih se odpravim kam dlje, a me pogosto zamoti kakšen fotografski motiv.« Nedavno je v ZDA izpopolnil spoznanja o svojem prvem športu.

Jadralno letenje - življenjski slog
»V Ameriki je jadralno letenje življenjski slog. Za povprečnega ameriškega ljubitelja jadralnega letenja je bolj pomembno, da ima varno letalo, vrhunski inštrumenti pa ga niti ne zanimajo. Pomembno je le, da delujejo za njegovo rabo. Ne zanima ga vrhunska tehnologija. Povprečen ameriški jadralec v zraku uživa, nihče ga ne more prepričati, da je manjvreden, če jadra samo v krogu letališča. Bolj kot v dolgotrajnih letih uživa v druženju na letališču, njegov letalski dan je prepleten z uživanjem ob ražnju in pogovorih s prijatelji. Seveda je v ospredju letenje, ampak le redko več kot dve uri,« pripoveduje Uroš in skuša ameriški slog primerjati z leškim: »Zdi se mi, da je bilo pred desetimi, petnajstimi leti družabnega utripa precej več, zdaj pa so se resni jadralci postavili na eno stran, drugi pa stojijo bolj ob strani,« je začel, ne povsem določeno, pripovedovati Uroš Podlogar, po poklicu računalniški programer.

Zadelo se mi je, kot da iz Uroševih opisov gleda vsaj eno oko Velikega brata, ki na športnem letališču ureja zadeve. Pri športnem letenju v ZDA (Brokenstraw Soaring Club, http://www.wingsandwheels.com/Brokenstraw.htm), kolikor ga je lahko dojel, tega ni občutil. S športnim dovoljenjem dobi pilot jadralec v ZDA »referenco« …, predvsem pa stopi med sebi enakovredne, tako pri letenju kot pri druženju.

Uroš si je letos kot novinar, z akreditacijo Opensoaringa, ogledal Svetovne letalske igre v Torinu (http://www.wag2009.com/eng/results/index.htm), njegov pogled na prireditev pa je takšen: »Od Slovencev sta nastopila samo balonar Avi Šorn (23. mesto, letenje v trikotniku) in jadralni padalec Matjaž Ferarič (3. mesto v natančnem pristajanju), a ne vem zakaj v Sloveniji za to prireditev ni večjega zanimanja. Zanimivo je bilo tudi tekmovanje v akrobacijah, in dobrih akrobatov je v Sloveniji veliko.«

Balonar Avi Šorn na WAG 2009

LX 160 je lahko enakovreden LX …
No, že vidim Uroša, ki si puli lase in pravi, da ni dejal nič tako zelo usmerjeno, kot smo zapisali. Samo to, da je postalo življenje na športnih letališčih premalo družabno in za spremljevalce nezanimivo. Zagotovo je omenil zapletenost, ki vse bolj žarči iz kabine povprečnega jadralnega letala: »V ALC-ju imamo še vedno nekaj letal opremljenih z LX 160 in za večino sem naredil povezavo za dlančnike. LX 160 je super inštrument, v kombinaciji z dlančnikom je lahko enakovreden LX 8000, v določenih pogledih pa je še boljši. Če se ne motim, si celo delita analogni del. Ampak zdaj je programska oprema sodobnih inštrumentov po svojih zapletenih funkcijah skočila nekam v nebo, kmalu bo lahko jadralec vsak trenutek testiral jakost signala iz vsakega od satelitov … Moja glavna zamera pa je usmerjenost celotne jadralne industrije v vrhunske lete in tekmovanja. Tako ni samo v ALC ampak tudi drugje. Tudi tisti, ki pišejo programe, so sami tekmovalci, in to izkazujejo tudi programi LX Navigation in Naviterja. Seveda se inštrumenti zato bolje prodajajo, vendar bi se morali programerji zavedati, da so tekmovalci v manjšini, v večini pa so zagotovo jadralci, ki iščejo v zraku tudi drugačne užitke. Za njih bi lahko pripravili bolj prijazne programe,« je prepričan sogovornik,« ki ga zelo zanima tudi fotografija.

Priročnik – tudi za obiskovalce ALC
Ob Uroševem razmišljanju sem se spomnil na prijatelje, ki vsak konec tedna preživijo v hribih, skoraj vsako leto pa izdajo kakšen vodič za hojo po hribih. Predzadnji je bil tisti o Karnijskih Alpah, zadnji pa z naslovom Bled in Bohinj - pustolovski vodnik in še nekje na robu prve strani piše, da je knjiga iz zbirke Ven! Outdoor Slovenia. Eden iz ekipe hodcev in piscev je razlagal, da tudi hoja ni več to, kar je bila. Zdaj je treba pred odhodom na turo v telefon z GPS naložiti zemljevid področja, med potjo nenehno opazujejo, kam in kako in tudi kako visoko so, in ko pridejo domov, sede »taglavni« programer za računalnik, kjer traja obdelava še nekaj ur. Priročnik Bled in Bohinj - pustolovski vodnik bi zagotovo morala biti knjiga, ki bi jo turisti ali spremljevalci jadralnih pilotov lahko kupili na letališču.

Majhen in cenen zapisovalec leta
Uroš se je pozabaval in sestavil majhen in cenen zapisovalec leta (FR - flight recorder, www.flywithce.com), ki ga lahko vtakneš v žep, poganjata ga dve najtanjši podolgovati okrogli bateriji, zadostujeta pa za osem ur letenja. V FR, ki ima tudi možnost USB povezave za napajanje in odvzem podatkov, je spomina za približno sto ur letenja. »Drobna naprava nima senzorja za hrup, ki bi beležila vklop in izklop pomožnega motorja, pa tudi natančnost določanja višine ni absolutno natančna, odvisna je od podatkov z GPS, ampak tudi to zadostuje za določanje višine s toleranco nekaj metrov gor ali dol,« je na hitro naštel nekaj pomanjkljivosti svojega FR in med zadnje je še dodal: »S to napravo vam ne bi priznali svetovnega rekorda. Zato pa lahko prav tako pošljete svoj let na OLC,« je dopolnil seznam plusov in minusov in mimogrede povedal, da so ga poiskali romunski jadralci, ki so za svoje potrebe kupili trideset FR in kar petindvajset jadralnih letal na njihovem nacionalnem prvenstvu izkazuje uspešnost z njegovim FR. »Najbolj zanimivo pa je bilo naročilo finskega organizatorja mladinskega svetovnega prvenstva, ki je z FR opremila vlečna letala. Piloti so z njimi dokazovali, da niso leteli nad naseljenimi kraji, kot so se dogovorili s krajani okoliških vasi,« je še povedal Uroš.

Zanimiva je tudi zgodba, kako je Kranjčan razvijal program. Preizkušal ga je s hojo, s kolesom, s seboj ga je imel med deskanjem in tudi na letošnjih deskarskih počitnicah v Grčiji bo pomemben del njegove opreme. Prav s pomočjo FR bo beležil svoje poizkuse pri izboljšanju svojega hitrostnega rekorda od 39 na 40 km/h.

Z zapisovalcem leta – zanimivejše počitnice

»Zapisovalec leta bi najbrž lahko koristno uporabljali tudi balonarji, motorni piloti in jadralni padalci. Vem, da se je nekaj slovenskih jadralnih padalcev zanj zanimalo, kupil pa ga ni še nihče. Morda vzbuja nezaupanje nizka cena. V letalski zavesti večine je dejstvo, da v letalstvu ni prav nič poceni. In najbrž bo zato moralo miniti še nekaj časa, da so bodo jadralci umislili takšen cenen zapisovalec leta, s katerim bodo lahko v svojem računalniku podoživljali svoj let.« Ja, Urošev FR ima še eno veliko prednost – cena ne presega 90 eurov.

Uroševi fotografski utrinki z WAG