aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

jlet
soaringspot
lzs-zveza
miha thaler
womensoaring
soaringcroatia

ostale povezave

Stjepan Kolić
Sanje o bonusu - uresničene (2) [1.3.2009]

Sanje o bonusu so se uresničile in pred vami je obljubljeno nadaljevanje zgodbe o bonusu. http://www.youtube.com/watch?v=_PfVrAR05H0&feature=channel

Za začetek poglejmo, kako so se stvari odvijale. Po preizkusnem letu v avgustu 2006 sem naredil plakat in skušal za nakup letala pritegniti še nekaj ljudi. Pobuda ni obrodila. Leta 2007 sem spoznal Franca iz Čakovca, ki ima v lasti predhodnika bonusa, dvosedežno letalo, narejeno večinoma iz lesa, z motorjem rotax 503. Cena je bila nekaj več kot 20.000 €, torej finančno veliko bolj dosegljivo kot pa novo letalo. Juniju 2007 sem se znašel na letališču Pribislavec. V dveh letih, sredi zelo lepega termičnega dne, sva prvič ''scurela'' po desetih minutah, drugič pa sva bila v zraku pet minut dlje. Moja ugotovitev je bila: ali letalo ne leti ali pa jaz ne znam držati letala naravnost, še manj pa v zavoju. Menil sem, da mi letenje kar gre, torej mora biti letalo nekaj posebnega.

Iz Čakovca na Češko
Že čez nekaj tednov sem bil ponovno na Češkem. Sedel sem na prednji sedež novega bonusa, ki je našel lastnika v Franciji. Po dveh urah jadranja je bilo jasno, da so Čehi naredili velik skok od lesenega alpina do bonusa, ki je v celoti iz kompozita. Bonus je bil ubogljiv in predvidljiv po vseh oseh, le pri hitrosti manjši od 80 km/h je pri dveh pilotih v zavoju omahnil na krilo, vendar se je pustil hitro ujeti. Moj sklep je bil, da leseni ne pride v poštev, za novega pa ni denarja. Ostane mi torej še naprej letenje v klubu.

Zbynek Jaroš je zbolel za rakom in firmo skupaj s partnerjem v letu 2007 prodal, vendar so se novi lastniki kmalu odločili, da firmo vrnejo lastniku. Tako je mesec dni pred smrtjo Zbynek spet postal lastnik firme TeST. Po njegovi smrti je  letalo in firmo podedoval sin Michael, ki je bil sicer letalec, a bolj po očetovi volji. Po tem ko so očetove kosti raztresli po Češki, ni imel več želje po letenju in letalo je iskalo novega pilota, ki bi ga popeljal pod oblake. Dobil sem torej priložnost za nakup rabljenega bonusa. Tako so v začetku leta 2008 moje sanje začele postajati resničnost. Nekaj pogovorov v banki, dokazovanja in kredit za letalo je bil odobren. O krizi takrat ni bilo ne sluha ne duha. Aprila sem opravil šolanje na novem letalu, zadnjega maja pa je bilo letalo v Sloveniji, novi dom pa je dobilo na letališču Cerklje ob Krki.

Do Novega mesta in nazaj
Pa smo končno prispeli do letala in letenja. Verjamem, da za vsakim letalom stoji veliko dogodkov in ljudi, ki so povezani z njim, in prav se mi zdi, da tega ne pozabimo.
Bonus je dvosedežno letalo in ima vse komande ter inštrumente dvojne, tako da ga je možno uporabiti tudi za osnovno šolanje. Ponavadi sem bil sam na letališču in vendar letel. Letalo sem imel spravljeno v zaklonišču in od tam sem ga sam spravil na vzletno stezo. Letalo je narejeno tako, da ga lahko spravi v zrak en sam pilot. Jadralno letalo ima fineso 39 pri hitrosti 105 km/h. Za vzlet ima  motor, ki ga je mogoče normalno uporabljati tudi v zraku. Vzletim s krilom na tleh, vendar se že po nekaj metrih dvigne in po približno dvesto metrih sem že v zraku. Hitrost dviganja je več kot 2 m/sek pri 100 km/h. Tako imam že po petih minutah med 600 in 650 m višine, kar zadostuje za začetek jadranja. Za pospravljanje motorja v trup izgubim nekaj več kot 50 m višine.

Po vzletu iz Cerkelj sem se odpravil proti Krškem, vendar nisem uspel najti priključka. Letalo sem usmeril proti  Gorjancem in nad Kostanjevico našel dviganje. Motor sem pospravil po 15 minutah delovanja na višini 1100 m. Vreme se je naredilo, držalo je skoraj povsod. Odločil sem se, da grem pogledat do Novega mesta. Po dveh urah jadranja sem se znašel nad letališčem na 400 m višine. Dviganje sem ujel na 250 m nad zono. Počasi sem našel priključek na Straški hrib in tam delal družbo Dolenjcem, ki so prav tako uživali v popoldanskem jadranju. Po slabi uri sem se prestavil nad mesto in bil na 800 m. Za domov sem bil prenizko. Ura še ni bila pozna. Med potjo bi lahko nabral še kaj višine in prišel domov, vendar sem se odločil, da izvlečem motor in po 5 minutah sem bil v doletu za Cerklje. Po predvidevanjih je držalo nad Šentjernejem, tako da bi z malo več poguma prijadral do doma, vendar sem izbral motor.

Letos slovenski FAI trikotnik
V letu 2008 sem v dobrih treh mesecih naletel 52,30 ur in vzletel 70-krat. V začetku so bili to šolski krogi z motorjem, http://www.youtube.com/watch?v=uP4d1GGerys&feature=channel
za konec sezone pa spet kar nekaj letenja z motorjem za spoznavanje lepe pokrajine. Tako sem to sezono z motorjem letel kar 20 ur, vštevši z vzleti, kar je v primerjavi z Zbynekom, ki je imel 360 ur letenja in z manj kot 20 ur uporabe motorja, veliko.
http://www.youtube.com/watch?v=i3syJVAdeqE&feature=channel
Bonus lahko z motorjem opravi dobrih 100 km, z delfinjim letom pa bi to razdaljo podvojil. Ima možnost vgradnje večjega rezervoarja, ki bi dolet z motorjem podvojil. Motor lahko deluje dalj časa, tako da si lahko privoščiš kakšno uro križarjenja, vendar je to še zmeraj jadralno letalo. Jadranje pa je tista nevidna sila, ki te vleče med oblake in zaradi katere je človek pripravljen tudi kaj narediti, zato tudi berete te vrstice. Mimogrede, tudi sam rad prebiram strani na Opensoaring-u. Načrti za letošnje leto so prelet slovenskega trikotnika, spoznati naša letališča in predstaviti letalo. Sanje so zato, da jih uresničujemo. Pa srečno na poti.