  
          
        aerokurier Online Contest 
        OLC-I | Skupno OLC-I 
        OLC-SI | Skupno OLC-SI 
                        
        
                        
      
                        
         jlet 
            soaringspot 
            lzs-zveza 
            miha thaler 
             womensoaring 
            soaringcroatia 
        ostale povezave
  | 
      
                
      (OPENSOARING, avgust, Matija  Krajnc) 
      [7.8.2009] 
      Živjo 
      Na vzhodni fronti precej novega.  Bojni štab je na letališču v Prievidzi. Boji za Slovaško državno prvenstvo, z  dodatkom predsvetovnega prvenstva, bodo potekali nad slovaškim, poljskim in  delno tudi madžarskim nebom. Tekmovalci se bodo borili v klubskem, standardnem  in hendikepiranem odprtem razredu. Več o tekmovanju najdete na http://www.wgc2010.sk/ .  
      Letošnja slovenska zasedba  je na las podobna lanski iz SP v Rietiju. Boris Žorž in Anže Vidovič še zmeraj  letita za barve ALC Lesc in še zmeraj z DG-101G v klubskem razredu. Oznake so  tudi ostale enake, Boris v zraku sliši na ime E2, Anže pa na L3. Vidnejše  spremembe pa so v spremljevalni ekipi. Nataša in Ana, ki sta nas lani le  občasno prišli obiskat, sta tokrat z nami že od začetka, še dodatno pa se nam  je pridružila tudi najmlajša Žorževa, še ne enoletna Tjaša. Za dviganje težjih  bremen in druge neprijetna opravila pa sva še vedno Jože in moja malenkost. 
      Prvi tekmovalni dan.  Optimistično smo se prebudili v jutro, prvič zares sestavili naše bele lepotice  in jih postavili na start. Sledila je dolgočasna otvoritvena slovesnost z govori  lokalnih političnih veljakov. Seveda se v vsaki stvari najde kaj dobrega, tako  so bile najbolj svetla točka programa brhke mažoretke. 
      Razpoloženje se je  spremenilo, ko je na sceno stopil meteorolog. Kljub slabi napovedi, prekrito  nebo s padavinami, je bil optimističen in napovedal štart ob pol enih. Res se  je zgodil že 15 minut kasneje in v dobri uri so bila vsa letala v zraku. Izziv  pred našima fantoma je vremenu primeren, AAT (asigned area task) med 139 in 223 km. V eni uri in  petinštirideset minutah bosta tako poskušala preleteti čim več. Podrobnosti o  nalogi, ki je v večini speljana na jug, v ravnino, najdete na: http://www.wgc2010.sk/index.php/en/tasksresults 
      Naša sta štartala ob 13.52,  tako da jih čez dobre pol ure že pričakujemo nazaj. Borcem na Zahodni fronti  sporočamo: »Mi smo z vami! Srečno!« 
      Letalski pozdrav 
        Matija 
        
      [9.8.2009] 
      Pozdrav z vzhodne fronte! 
         
        Najprej seveda čestitke na zahod za odlicne   rezultate. Hkrati pa se lahko pohvalimo, da smo vas na vzhodu se prekosili.   Boris je namreč včeraj zmagal dan! Skozi cel dan sta z Anžetom letela dobro in   uhajala skupini, za konec pa je Boris »zdrl« štirimetersko dviganje in prehitel   vso konkurenco. Anže se je na koncu odločil za drugo pot in osvojil odlično 8.   mesto ter tako zaokrožil ekipni uspeh. Zvečer smo uspeh seveda primerno   proslavili z obilico smeha in dobre volje, manjkala ni niti penina. 
         
        Poleg   proslavljanja je razlog, da včeraj ni bilo poročanja tudi pomočniški izlet. Denis   upam, da nam boš oprostil. Sicer se z Natašo izmenjujeva, a včeraj vseeno ni   zneslo. Medtem, ko sta se fanta borila pod oblaki, smo pomočniki skupaj z obiski   odšli na obisk bližnjega gradu (Bojnice), ki kraljuje na gričku za stezo in   služi kot štartna točka. Grad je zelo dobro ohranjen, še posebe impresivna je   jama pod gradom s termalnim izvirom. 
         
        Danešnjo disciplino si lahko   ogledate tukaj. Vreme   je sicer sončno vendar pa se z Juga počasi nad letališče vleče visoka oblačnost   in ubija termiko. Še dobro da je disciplina v lepše vreme na sever, kljub vsemu   pa bo potrebno štartati hitro, saj je ciroza že na robu letališča. 
         
        Dolžan   sem vam še komentar 2. Tekmovalnega dne. Končno 7. in 8. mesto sta služila kot   dobra popotnica v včerajšno zmagoslavje. Oba letita vse bolje in tako tudi danes   pričakujemo dobre rezultate. Po vsej vrjetnosti je bil prvi dan zgolj taktično   odvračanje pozornosti. 
         
        Zmagovalec v kategoriji največjega ustreljenega   kozla pa sem nedvomno sam. V petek zvečer smo pričeli z iskanjem postaje, ki je   nismo našli vse do sobote dopoldne, ko smo v iskanje vključili prav vse   razpoložljive sile. Na koncu se je postaja našla v mojem šotoru med čevlji, ki   sem jih odložil prejšni večer in tistimi, ki sem jih obul v sobot zjutraj. Z   drugimi besedami na tako očitnem mestu, da jo tam sploh nisem opazil. Krivdo   seveda priznavam in se na debelo posuvam s pepelom, ki je ostal po včerajšnem   žaru. 
         
        Pridni del pomočniške ekipe, ki sicer ni vedno enak, se še vedno   športno udejstvuje in zvečer teče okoli letališča. Celotna ekipa pa skrbi za   degustiranje poceni, a odličnega, slovaškega piva. Skratka ni nam težko. Za   danes naš čaka žaganje mize, ki ima predolge noge in iskanje M4 vijakov za   Anžetov avto v mestu. 
             
        Vsi skupaj, še posebej pa Anže in Boris bi se   rada zahvalila za vse spodbude, pozdrave in čestitke iz domovine. Pozdrav vsem   ki nas spremljate in tudi tistim, ki nas ne. 
         
        Pomočniški   pozdrav 
        Matija 
        
      [11.8.2009] 
      Lep pozdrav vsem prijateljem jadralnega letalstva 
         
        Tako danes kot včeraj v   Prievidzi ni tekmovalnega letenja. Glavni krivec je hladna fronta, ki je nebo   prekrila s črnimi oblaki in trenutno zaliva travo na letališču. Včeraj sicer ni   deževalo, smo pa zato večino dneva imeli 7,956/8 prekritost neba. 
         
        Ker   včeraj ni bilo poročila, ker danes zunaj dežuje in ker je najbrž delovna vnema   mojih bralcev na delovnih mestih v torek relativno nizka vas bom tokrat   razveselil z malček daljšim poročilom. Začnimo pa s tekočimi   obvestili. 
         
        Nedeljski rezultati, najdete jih tu, so bili manj razveseljujoči, kot tisti dan poprej. Predvsem je imel smolo   Boris, ki je po dobri uri letenja skorajda ostal brez elektrike in je tako   prostanek naloge odletel brez radiopostaje, a kar je še pomembneje brez   električnega variometra. Vse skupaj je najbrž tudi botrovalo, da se je še   dvakrat slabo odločil in slabši rezultat je bil tu. Na koncu je imel še obilo   sreče da je tako hitro prišel nazaj kot je, saj je kar nekaj kolegov imelo še   večje težave s prihodom nazaj domov z zadnje obratne točke. Anže je na drugi   strani napravil zgolj eno večjo napako, a se je zato še toliko bolj jezil nase.   Padel je namreč na izpitu iz svojega domačega terena, hribov. Toliko je bil   skoncentriran na ravninsko letenja, da je pozabil na hribovske osnove.   Najmočnejša dviganja so namreč, takrat kadar ni vetra in je senca, nad grebenom   in ne pod, kjer jih je iskal Anže. Ponovitvena lekcija je sedaj osvojena, škoda   pa je izgubljenega časa, ki bi pomenil, da se bi Anže na letališče vrnil s   prvimi, če ne kar prvi. Kljub vsemu sta osvojila lepo bero točk in nadaljujeta z   dobrim dirkanjem. 
         
        Preostanek dneva je tako minil v identifikaciji napake   na Borisovi napeljavi. Trenutna diagnoza je, da si krivdo delita akumulator in   polnilec. Vsak zase, kot vse kaže delujeta, skupaj pa ne. Zanimivo kako se na   dirkah dogajajo nelogične stvari. Akumulator sedaj, kot vse kaže, normalno   deluje če ga polnimo z drugim polnilcem in tudi polnilec dobro napolni drug   akumulator. Kdo bi vedel zakaj?  
      Drugače pa so nam bili tehnični bogovi na   teh dirkah kar naklonjeni, saj do sedaj večjih težav nismo imeli. Tisti ki že   dalj časa spremljate naše podvige se boste vprašali kako je to mogoče, ko pa še   posebej z Anžetom vedno nekaj »šraufava«. Naj vas potolažim, dela ne manjka, le   napake so manj zahtevne. Silver tape je še vedno naš najboljši prijatelj, ki   vedno pride prav. Do sedaj smo tako z njegovo pomočjo in tudi brez popravili;   Tjašin voziček, moj šotor, povezovalni kabel med inštrumentom in dlančnikom,   elektirično napeljavo na prikolici in avtomobilu, skurili varovalko na   akumulatorju in zamenjali nekaj vijakov. Nekaj majhnih opravil pa nas čaka še   tudi v naslednjih dneh. Snemanje zadnjega kolesa, ki ste jo nekateri zasledili   med slikami na spletni strani, pa je bila namenjena zgolj odstranitvi blata, ki   je ostal po izvenletališkem pristanku. To zgodbo pa bom prihranil za drugič, saj   bo to poročilo že tako ali tako dolgo. 
         
        Splošna statistika nam pove, da   smo v dobrem tednu bivanja v Prievidzi razbili že 5 koarcev in en krožnik. Prav   vse med pomivanjem posode.  Delno lahko krivdo za to pripišemo tudi   organizatorju. Kampirni prostor je namreč kar del letališča, ki je omejen z   rdečim trakom. Za potrebe prvenstva so izgradili popolnoma novo sanitarno hiško,   ki ima celo pralni stroj, vendar pa nima niti enega korita za pranje posode.   Tako le to peremo kar v umivalnikih ali pa pod tušem. Vzdušje v kampu je   prijetno, manjka le senca, saj ni na letališču niti enega drevesa ☹.   Organizacija je dobra in vse poteka zelo tekoče, pogrešamo le več ljudi, ki bi   govorili angleško, drugače pa vse kaže da bo naslednje leto vse pripravljeno za   veliki šov. Za razliko od lanskega Rietija so tu že leto prej bolje pripravljeni   in utečeni kot so bili tam tik pred prvenstvom. Na letališču so namreč postavili   tudi tribuno in masažni šotor, v katerem pilote in pomočnike sproščata brhki   mladenki.  
         
        Posebna zvezda prvenstva pa je tudi Dynamic. To je ultra   lahko, dvosedežno motorno letalo, ki se uporablja kot vlečno letalo. Majhno   letalo (kako izgleda si lahko ogledate tukaj) brez težav v zrak   potegne tud ASW22 BL polnega vode, ki ima razpetino kril kar 26,5m. Tudi sam   lahko potrdim da je šlep za njim zelo ugoden in hiter. Anže se je celo dogovoril   za testen let in pravi, da je gre za živo žvirco z močnim motorjem. Ker gre za   ultralahko, moderno zasnovano letalo je tudi cena letenja nizka. Tako šlep na   600m za tekmovalce stane vsega 20E. Za primerjavo naj povem, da smo lani v   Rietiju plačevali kar 60E na šlep. Ne bi bil presenečen če bo v prihodnosti po   Evropi vse več podobnih letal uporabljenih za šlepanje jadralnih letal, trenutno   pa največjo prepreko predstavlja zakonodaja, ki tega še ne dovoljuje   povsod. 
         
        Svoje tokratnje javljanje bi rad zaključil z opravičilom. Tisti   ki javljanja ne spremljate prek forumov jlet.si in alc.si ste najbrž tavali v temi v zvezi z zahodno   fronto. Istočasno s predsvetovnim prvenstvom v Prievidzi namreč v Rietiju v   Italiji poteka močno mednarodno tekmovanje CIM 2009, na katerem slovenske barve   zastopajo Erazem, Andrej in Matjaž. Več informacij najdete tukaj. Na   tekmovanju se letos dosegajo resnično vrtoglave hitrosti, saj je zmagovalec   letel kar s 158 km/h, na žalost pa je tekmovanje, ki je zaradi svoje lege   zahodno od nas dobilo ime Zahodna fronta, zaznamovala tudi tragedija ob izgubi   tekmovalca. Rezultate lahko najdete na http://www.soaringspot.com/cim2009/results/ , Andrejevo poročanje pa na forumu Alc http://www.alc.si/forum/index.php 
         
  Želim   vam prijeten teden in upam da bomo skupaj stiskali pesti za naše orle na obeh   frontah! 
         
        Aja, pa pozdravu bi vse k me poznajo :) 
         
        Lep pozdrav  
        Matija  
        
      [12.8.2009] 
      Dirkaško pomočniški pozdrav vsem bralcem 
         
        Spet ne letimo. Tokrat ni kriva   hladna, ampak topla fronta. Vremenu primerno je tudi glavna zvezda današnjega   dneva vremenar, vedno nasmejani, Jan Horak.  
         
        Dečko prihaja s češke in   tudi tekmuje v klubskem razredu z ASW 15 (TX). Zjutraj nas je na brifingu   pozdravil z izjavo: Today it looked like autome, tommorow it will look like   winter (Danes izgleda kot jesen, jutri pa bo izgledalo kot pozimi). Ne glede na   začetno izjavo, je napovedal 80% možnost za letenje. Pa smo se pripravili na   gridu in bili pripravljeni na štart ob 11.15. Vreme je iz minute v minuto   izgledalo slabše, srednja in visoka oblačnost sta vse hitreje prekrivale nebo,   organizator pa je vztrajno prestavljal štart. Okoli pol enih je vremenar, ki je   bil skupaj z nami v prvi vrsti pripravljen za poletanje, odšel na kosilo ☺ !?!,   mi pa smo čakali, saj je organizator vztrajno prelagal vzletanje. Ob dveh   popoldne pa končno konec čakanja in odpoved dicipline. Očevidci so potrdili da   je bil pogled na L3 na štartu med čakanjem resnično neverjeten. Pod levim krilom   smo spali Nataša, Ana in moja malenkost, pod desnim Jože v kokpitu pa Anže. Tri   ure čakanja pač ni mačji kašelj. 
         
        Čeprav včeraj ni bilo letenja je   organizator pripravil posebno disciplino za vse udeležence. Letališče. Živalski   vrt, grad Bojnice, Tovarna Aerospool, Toplice in cilj v Erotični trgovini v   mestu. Vremenski pogoji niso bili ugodni, tako da smo le s težavo prišli do 3   obratne točke, pa še to v posebnem vrstnem redu. Zaključili smo tako v živalskem   vrtu z Anžetovim komentarjem ob pogledu na dvogrbo kamelo: »Ej, glih tako košuto   sm zanč na Pokluk vidu!« 
         
        Posebej bi rad omenil še ogled tovarne   Aerospool, ki domuje na letališču v Prievidzi. V 90 so začeli z izdelavo   prikolic in 2 zaposlenima, danes pa podjetje zaposljuje 140 ljudi, ki v 2   izmenah izdelujejo letala Dynamic, popravljajo jadralna letala in izdelujejo   aerodinamične dodatke ter celo Binderjeva letala, vključno z novim EB 29.  
         
        Če že ne morem komentirati rezultatov naših orlov, mi dovolite da omenim   vsaj konkurenco. V klubskem razredu trenutno vodi avstrijec Mario Schupfer, ki   leti z ASW 15. Gre za starejše letalo, ki naj bi bilo po faktorju kar 3% slabše   od naših degejev. No Mario je kot vse kaže dobro spoliral letalo in tako le to   sedaj, po Borisovem pričevanju, bolje kroži in tudi planira kot naše stotke. Naš   komentar: »To ni fer!«. Kljub vsemu, šport je šport, bo pa zato še toliko slajše   ko ga bomo premagali. Prvo mesto še z daleč ni oddano, in zasledovalcev je   veliko. Zelo zanimiv boj, ko bomo končno leteli, se bo tako odvijal tudi za 2.   mesto. Štiri tekmovalce namreč loči vsega 13 točk, med njimi je tudi naš   vremenar Jan. Tudi Anže in Boris lahko še lepo napredujeta po lestvici navzgor.   Drugih posebnosti v klubskem razredu ni, drugič pa se bomo dotaknili še   standardnega in mešanega razreda. 
         
        Za jutri je napoved zelo slaba tako da   pričakujemo da letenja ne bo. Tudi samo mesto Prievidza ne nudi veliko možnosti   za sprehajanje po centru mesta in potrebno se bo izmisliti nekaj   novega. 
         
        V upanju da imate boljše vreme kot mi vas lepo pozdravljata ekipi   E2 in L3 iz Prievidze. 
         
        Matija       
        
      [14.8.2009] 
      Leteč pozdrav vsem skupaj! 
         
        Po pričakovanjih danes vreme ponovno omogoča   letenja. Hladen vlažen zrak, ki smo ga imeli tu včeraj in predvčerajšnim, smo   predali naprej. Natančneje na Madžarsko na flatland cup. Prizadetim se   opravičujemo in zatrjujemo da to ni bila naša ideja. Včeraj ni bilo letenja in   zaradi tehničnih težav tudi poročila ne. 
         
        Zaradi skoposti dogajanja na   letališču si bomo danes pogledali tekmovalce v standardnem in mešanem razredu.   Standardni razred ne šteje za Slovaško državno prvenstvo in je zato slabo   zastopan. Šest tekmovalcev z dokaj pestrim naborom letal tako bolj kot drug   proti drugemu tekmujejo sami s sabo. 
         
        Zato pa je toliko bolj pester mešani   razred. Tu najdemo vse od standardnih letal s 15m razpetine, ki tekmujejo za   Slovaško državno prvenstvo, 18meterske Ventuse in ASG29, dvosedežne duo discusse   in DG 1000 ter nenazadnje tudi 26 meterskega ASW 22 BL. V mešanem razredu se pri   preračunavanju rezultatov, tako kot tudi v klibskem razredu, upošteva tudi   faktor letala. Letala so si namreč po sposobnosti preveč različna, da bi bilo   neposredno tekmovanje med njimi pošteno. Boljše kot je letalo, večji ima faktor   in posledično mora bolje leteti za enak rezultat. Največje letalo, že omenjenega   ASW 22 leti Sebastian Kawa. Za tiste ki ga ne poznate naj povem da Sebastian v   zadnjem času velja za enega izmed najboljših pilotov, ki je osvojil takorekoč že   vse kar se da. Od bolj znanih tekmovalcev gre še omeniti Vladimirja Foltina,   vodjo Pribina Cupa v Nitri, ki tekmuje s popolnoma novim LS10, s katerim ima kar   nekaj težav. Ker je še čisto svež je na določenih mestih še dokaj »trd« in tako   lahko Vladimirja vsako jutro vidimo kako se muči s sestavljanjem in popoldne z   razstavljanjem svojega lepotca. Opozoril pa bi še na Nemca, Tobiasa Welscha.   Dečko prihaja s Hamburga in ponavadi leti lastnega Cirrusa. Lani si je z dobrimi   leti prislužil letno uporabo Discusa 2 od OLCja., s katerim tekumje tu v   Prievidzi. Star je 23 let in je do sedaj naletel že zavidljivih 2500 ur. Leti v   Nemčiji, Južni Afriki, Franciji in pa tudi v naši neposredni bližini, Lienzu, od   koder je letos napravil 1100km dolg prelet. Uvrstil se je tudi v Nemško   reprezentanco za prihodnje leto. 
         
        Vrstice do tule naj bi dobili že včeraj,   ker pa ga je zagodla tehnika jih berete sedaj. Včeraj je bil dan za branje knjig   in nabiranje novih moči. Vrhunec dneva je predstavljalo večerno balinanje in   optimistične izjave o zaključnih dneh prvenstva.  
         
        Današnji začetek ni bil   preveč optimističen, saj je bilo jutro oblačno. Vremenska slika namreč kaže   dolgo hladno fronto vse od Francije čez celo Evropo do Ukrajine, k sreči že   rahlo južno od nas. Vreme se je počasi izboljševalo in tako se bodo tekmovalci   spopadli z B disciplino in sicer AAT nalogo, za katero bodo imeli na voljo 2h   časa. Za tiste, ki jih zanima več jo nadete tu. 
 
        Štart   za klubski razred se bo odprl ob 13.47, pričakujemo pa da bosta Anže in Boris s   štartom še malce počakala. 
         
        Imejte se lepo 
        Matija 
        
      [15.8.2009] 
      Ahoj v Slovenjio 
         
        Danes je na vrsti zadnji tekmovalni dan, zvečer pa nas   čaka že tudi podelitvena slovesnost. 
         
        Včerajšni dan je bil dan za   »zaje***«. Medtem ko je Jože pridno čistil prikolico, se je odprl štart in slaba   polovica tekmovalcev se je pognala na disciplino. Z zahoda se je nato pripeljala   visoka oblačnost in pomorila vso termiko. Najzgodnejši so tako kampirali v   okolici obratne točke, naša pa sta skupaj še z nekaterimi na udognejše razmere   čakala nad letališčem. Prišlo je boljše vreme in z njim vred tudi štart druge   skupine, ki je po večini polovila prvo. Taktična osmoljenca sta bila tako   vodilni in drugouvrščeni v skupnem seštevku. Mario je izgubil precej točk   naskoka in se bo danes še močno potil za skupno zmago, Jan pa je s pristankom na   njivi zapravil vse možnosti za vidnejšo uvrstitev. Anže in Boris sta dobila   vojno živcev in taktike ter osvojila 3. In 9. mesto!  BRAVO !!!!  Boris je na   koncu bil celo 10 sekund prehiter, Anže pa se je vmes še rahlo zaštrikal in tako   zaostal malce več. Zmagovalec dneva je Avstralec Barnes (naš znanec že z   Rietija), ki je počakal še uro dlje od naših in nato po najboljšem vremenu   suvereno zmagal. S čakanjem je veliko tvegal, vendar pa mu drugega v borbi za   skupno zmago ni preostalo. Osebno bi čestital še slovaku Abonyiu, ki je na koncu   zasedel drugo mesto. Štartal je prvi in prehitel poslabšanje vremenea ter tako s   precej slabišm letalom VSO-10 (faktor 96), postavil drugo najboljšo hitrost   dneva. Rezultate si lahko ogledate tule. 
         
        Med   ostalimi novicami lahko omenim, da speči žorža oziroma ustreliti krevha, ni   zgolj slovenska posebnost. Za tiste, ki za njiju še niste slišali naj povem, da   sta to izraza, ki sta se prijela v zadnjem času za sledeča dogodka. Ko pilot   pristane na njivi, kadar je vreme odlično ter vsi pridejo okoli z zelo   spodobnimi hitrostmi, ter si tako pokvari vse možnosti v skupni uvrstitvi, ta   dogodek imnujemo speči oziroma usekati žorža. Dogodek je imenovan po Borisu   Žoržu, ki mu je to v preteklosti že kar nekajkrat uspelo. Izraz ustreliti   krevha, pa se uporabi kadar tekmovalec odlično odleti dan in bi bil uvrščen v   sam vrh, če le ne bi povozil zračnega prostora. Izraz je, kljub temu da je to   uspelo že mnogim slovenskim pilotom, poimenovan po Tadeju Krevhu, ki je to   najbolj odmevno stroil v Nitri. 
         
        Avstralec Tobias Gaiger je tu v Prievidzi   spekel tako žorža, kot tudi ustrelil krevha. Prvi dan, ko so skoraj vsi   standardi prišli okoli je namreč pristal na njivi, tretji dan pa je zgrešil   štartno linijo in sploh ni štartal. Izmed ostalih letov je bil enkrat četrti,   ostale tri dni pa je zmagal, včeraj celo kot edini, ki je obletel disciplino.   Pri tem gre še dodati, da je tako pred pečenjem žorža, kot pred streljanjem   krevha spoliral letalo, na dneve ko je zmagal pa ga ni! Gre res zgolj za   naključje? 
         
        Boris in Anže sta štratala ob 12.52, nazaj jih pričakujemo   tako nekaj minut pred 16h. Takrat bo tudi znano kakšna bo njuna skupna   uvrstitev. Po včerajšnem dnevu, ki je pošteno premešal vrstni red, bo danes boj   silovit, saj so razlike med tekmovalci resnično majhne.  Prepričan sem da skupaj   z nami držite pesti. Najbolj neučakani lahko rezultate (nekje od 16.15   naprej) spremljate tukaj, skupne pa s klikom na zavihek total. 
         
        Lep pozdrav z pasje vroče   Prievidze 
        Matija 
       
       
                | 
      
        Blog 2014 
      Blog 2013 
      Blog 2011 
      Blog 2010 
                        
      Opensoaring na Krki 
        [20.12.2009]  
      Slovo – z mečem in šampanjcem  
        [27.11.2009]  
      Butn'skala forum  
        [18.11.2009]  
      Boštjan Marinčič 
          Vsebina:  Članek o skupščini LZS na www.opensoaring.com 
          [26.9.2009] 
      Flatland 2009 
        [6.7.2009] 
      Vzhodna fronta - glavni štab v Previdzi  
        [7.8.2009] 
      WSPA Lesce 2009  
        [18.7.2009] 
      Dve muhi na en mah  
        [3.7.2009] 
      DP   2009 v jadralnem letenju 
        [30.5.2009] 
      LX pokal 2009 
      [17.5.2009]      
      Sanje o bonusu - uresničene (2)  
        [1.3.2009]  
      Red bull air race [24.12.2008]  
      Stjepan Količ 
          Sanje o bonusu (1)  
        [20.12.2008]  
      Klempo –   Kus  
        [20.12.2008]  
      Marko Jeras 
        Slovesnost ob 50-letnici  filma Klempo  
        [15.12.2008]  
      Klempa – takoj odkupiti … 
        [13.12.2008] 
      Gregor Petrovič 
        Vtisi s prvenstva v klubskem  razredu za pokal Codex 
      [20.8.2008] 
      Flatland 2008  
          [20.8.2008] 
      Eda - Zgodba bratov Rusjan 
          [27.6.2008] 
      LX  pokal 2008 in  nekaj zapisanih besed [18.6.2008] 
               
        Udes prototipa Orla? 
      [23.4.2008] 
       Novo letališče za ljubljanske letalce [30.3.2008]  
      Ivo Kodrič 
          Pozdravljen Opensoaring [14.3.2008]  | 
      
         |