aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

jlet
soaringspot
lzs-zveza
miha thaler
womensoaring
soaringcroatia

ostale povezave

Flatland 2008 [20.8.2008]

Helle

Mosquitox 1 ULV Forte
in Vrečerjevi »kajuhi«

Ob zahodni strani letališča v Szegedu je peti dan tekmovanja za pokal Flatland  zrasel Cb. Zijali smo v njegovo svetlo obličje in temni stik z zemljo, štart so nekajkrat prestavili in na koncu odpovedali. Čez dobro uro smo se v družbi danske jadralke, sicer zobozdravnice, dr. Helle Lundgren, že zabavali v kopališču na levi obali Tise, medtem pa se je naredil izvrsten jadralski dan. Helle je zmajevala z glavo, češ, da so nas prikrajšali za letenje, kljub temu pa je bila do organizatorjev razumevajoča, saj je vedela, da bi Cb lahko deloval tudi drugače.

Na robu letališča raste Cb

Veliko okroglo halo z bazeni, ki jo slovenski jadralci dobro poznajo, so podrli. Bili smo priča že rahlo preperelim in gnilim lesenim obokom, ki so držali v zraku veliko kupolasto konstrukcijo, prekrito s pločevino. Poleg katedrale in pomanjšane kopije beneškega Markovega trga je bila okrogla kopališka zgradba najbolj značilna stavba v Szegedu. Če bi bazeni pod streho še delovali, najbrž ne bi spoznali užitkov tobogana.

(Z3)
Od kopališča pod streho ni ostalo nič več

Glavna je bila gospodična Helle, gospa blizu štiridesetih, ki živi samo za jadranje, saj skorajda ni kraja na svetu, v katerem ne bi preizkušala termike. Najmanj šest tednov na leto preživi s tekmovalnim letenjem, v njeni letalski knjižici ji manjkajo samo še jadralske izkušnje v Argentini. Prva je skočila v tobogansko cev, roke je z dlanmi postavila za vrat, se stegnila kot puščica in zdrvela po strmi cevi, mi pa za njo. Uživali smo kot otroci. Po plavanju smo planili na sladoled in da ne bi pozabili, zakaj smo v Szegedu, je nad glavnim trgom, tik nad strehami, preletaval AN-2. In kaj je tam počel? Prebivalce, turiste in insekte je osrečeval z nevidnim škropivom.

Insekticid – deklaracija  s smetišča. Mednarodno znamenje (Xn) pravi, da je zdravju škodljiv strup, predvsem pa dolgo učinkuje na vodne organizme.
 
Hellinega partnerja Pera Givskova, elektroinženirja, s katerim imata 18-metrski ventus s turbo motorjem, ni bilo poleg. Izgovoril se je, da mora še nekaj urediti na prikolici, Helle pa nam je zaupala, da mu voda ne diši in ko beseda nanese na kopanje, se pogovoru najraje izogne, še bolj pa bazenu. V dneh, ki so minevali na letališču, je ekipa ST navezala prijateljske stike z dansko ekipo in tako smo zvedeli, kaj je Per počel tistega prostega dne. Najbrž je res popravljal vzorno vzdrževano cobro, brskal pa je tudi po smetišču na letališču. Miren človek, ki nikoli ne povzdigne svojega  glasu niti na 50 odstotkov moči, se je dan kasneje, po brifingu, vidno razjezil in s prstom pokazal na svoj računalnik in fotografije, ki niso bile letalske: »Poglej, kakšno svinjarijo nam trosijo po glavi, sami strupi! Našel sem jih na smetišču, kamor odmetavajo prazne žaklje. Ti strupi so v Evropi prepovedani, Madžari pa jih mirno uporabljajo,« je vzkipel Danec, ki ga je prvič privzdignilo, ko je na letališču opazil gasilce s cisterno in ljudi, ki so z vodo in posebnimi pripravami lovili ljubke letališke glodavce – tekunice (spermophilus citellus).

Mrtva tekunica

»Pisal sem kolegu na Dansko, poslal sem mu fotografiji deklaracije strupenega škropiva, a mi še ni odgovoril,« je bil kar malo jezen. Nekega popoldneva, po opravljeni disciplini, smo lahko tudi na letališču uživali ob nizkem preletu poljedelske cessne, sicer iz flote vlačilcev, ki je pršila strup po ljudeh na letališču. S sicer mirnim glasom, ki je izžareval odločenost, je obljubil: »Ko bo letalo prihodnjič stresalo svinjarijo nad našimi glavami, mu bom pod krila poslal raketo s signalno pištolo,« medtem je pokazal v kabino ventusa, »morda bo tako vendarle kdo pomislil, da je nekaj narobe.«

Per in Helle pred štartom

Na sredini tekmovanja sta se na letališču pojavila opazovalca FAI, gospod in gospa, ki sta ju Per in Helle dobro poznala. Prepričati sta se želela, kako deluje organizacija in kakšno angleščino uporabljajo, saj bosta o tem pred ženskim svetovnim prvenstvom (2009) in SP leta 2010 napisala poročilo za mednarodno letalsko organizacijo. »Stopil bom do njiju in jima razložil, s čim nas zastrupljajo. V FAI to morajo vedeti, tudi Madžarom je treba povedati, da civilizirana Evropa že dolgo ne uporablja strupov za uničevanje komarjev. Če mislijo tako delati, jim prvenstva ne bi zaupal. Saj sploh ne vedo, kakšno škodo povzročajo okolju z razmetavanjem škropiva za pobijanje insektov. Ta nerazumna dejanja bodo obžalovali prihodnji rodovi, morda šele čez deset ali dvajset let,« nato je od nekje privlekel podatek o tonah poginulih rib, ki so jih nedavno potegnili iz Balatona, v katerem se zbira zastrupljena podtalnica. Od takrat, ko je Per razložil dogajanja na Balatonu, nismo več naročali ribjih jedi v znameniti Čardi, ob cesti proti Szatimazu. Nad njihovimi ribjimi polji so AN-2 redni gostje.

Helle in Per sta tekmovanje za pokal Flatland 2008 končala na izvrstnem 2. (Helle) in 5. mestu (Per). Okoljska zgodba Pera Givskova Kristensena pa se s koncem tekmovanja še ni končala. Dogajanje v Szegedu sem razložil biologinji na Zavodu za šolstvo. Čeprav ni bila nikoli v Szegedu, je brez težav povezala obe zgodbi – tisto s škropljenjem in tekunicami, ljubkimi glodalci, živečimi v velikih socialnih skupinah, ki so se na prostranem travniku razmnožili prek vsake razumne mere. Upravljavce letališča so živali motile, ker so se njihovi rovi pogosto ugrezali v prhka peščena tla, luknje so prave pasti za kolesa jadralnih letal.     

Prof. Minka Vičar je razmišljala: »Tekunice so redke in v jugovzhodni Evropi ogrožene živali, saj jih z vse bolj intenzivnim poljedelstvom in globokim oranjem izrivajo iz njihovega bivalnega okolja. Nekoč so se v Sremu z njimi tudi prehranjevali, danes pa so v Srbiji zavarovana vrsta sesalcev. Ekofiziologi še danes z njimi laboratorijsko proučujejo termoregulacijo in termogenezo malih sesalcev. Na letališču pa očitno nimajo naravnih sovražnikov, zato so se razmnožile. Insekticidi, ki jih škropijo zaradi komarjev, slabo vplivajo na rodnost ujed, ki sicer lovijo tekunice in so njihova glavna hrana.«

In tako je bil krog sklenjen. Andrej Vrečer, ki svoje zračne prijateljice ujede imenuje »kajuhi«, bi bil najbrž zgrožen, saj so priljubljeni gostje njegovih pripovedi, ki jadralcem nezmotljivo pokažejo termična dviganja. Če bodo Madžari še naprej pobijali insekte, bo tudi ptic vse manj. Ja, tudi z izumiranjem tekunic so ptice vse bolj ogrožene, saj so pomemben člen prehranske verige.

In še zanimivost, o kateri uradniki, ki zahtevajo, da so letališča ograjena, niso razmišljali. Večjim plenilcem, denimo, lisicam, je tako dostop na letališki travnik onemogočen. Ograja okoli letališke površine ustreza predpisom, a je očitno tudi velik poseg človeka v naravno okolje.