aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

jlet
soaringspot
lzs-zveza
miha thaler
womensoaring
soaringcroatia

ostale povezave

Red bull air race [24.12.2008]
(OPENSOARING, N. Slana, foto: U. Čeč, risba: P. Gržinič)

Na Š1 že nekaj časa prikazujejo zračne tekme Red Bull Air Race (RBAR). Hopla, vendarle tudi letalstvo na TV. Ampak zdaj si skušam razložiti, koliko je v RBAR pozitivnih prvin za afirmacijo letalstva? Zagotovo vzbuja naklonjenost do letenja, saj je tekma RBAR tehnološko izvrstno podprta, pravzaprav je atrakcija. Kamere spremljajo dogajanje v kabini pilota, pogled z repa pričara letalo v akciji, zanimivo je navidezno vrtenje vijaka, da ne govorimo še o vse drugih kotih. Za letali se kadi kot za dobrimi žrebci na čantavirski stezi, na najbolj prašni cesti na svetu, ki pelje iz Bačke Topole proti letališču Bikovo pri Subotici. Tekma je preprosta in gledalci jo razumejo. Drugo vprašanje pa je, kakšen užitek nudi RBAR?

Trditev, da je tekma zelo preprosta in razumljiva, ni težko pritrditi, saj je najhitrejši pač pilot, ki krog odleti najhitreje. Ampak pojasnjevanje odnosa med hitrostjo in potjo ter obremenitvami bi potrebovalo univerzitetnega profesorja, ki bi znal vse to povedati v preprostem jeziku. To pa ni več preprosto. To, kar gledalec lahko vidi na prizorišču, je bore malo, morda so imeli še največ od predstave gledalci na tekmi v Perthu, kjer so se s svojimi plovili zelo približali tekmovalni progi in najbrž so lahko zavohali dim, ki nastaja s kapljanjem olja na izpušno cev.

Na vprašanje, kaj je v RBAR tisto, kar privabi na prizorišče skoraj 100.000 ljudi, bi morda še najbolje odgovorili sociologi. Morda je v ozadju odtujenost prebivalcev velikih mest, ki ne morejo ostati ravnodušni, ko je pri njih svetovna predstava. Preprosto morajo biti poleg, morajo biti delček predstave, saj je, kot ugotavljajo sociologi, užitek v zavedanju, da tudi sami sooblikujejo predstavo, pa čeprav samo kot gledalci. V ozadju želje po sooblikovanju dogodka je zagotovo tudi pričakovanje, da se bo na letalski tekmi zgodilo kaj nenavadnega, kar bo zapolnilo medijski prostor, vsi, ki stojijo spodaj, pa bodo očividci dogodka. In kaj bi naj ta dogodek bil? Se razume – vse, kar odstopa od normalnega poteka tekme: odpoved motorja, zlom krila, padec letala, skok s padalom in še kaj. Seveda, če bi vprašal naključnega opazovalca, bi zatrdil, da kaj takega ne bi privoščil nikomur od pilotov … ampak podzavest ima svoje zakonitosti.     

Peter Podlunšek

Teoretski psihoanalitik, freudovec mag. Roman Vodeb, pravi: »Vse kar človek fascinira v zavesti, ima nezavedne temelje oz. svoj nezavedni vzrok. Že sam koncept letenja po zraku ima po Freudu, ki je analiziral letenje po zraku v sanjah seksualne temelje. Tudi samo letalo ima status falosa, torej simbolnega nadomestka za moški spolni organ. Falična je tudi moč in hitrost letala … Vso to simbolno seksualnost ne smemo jemati zgolj na retorični ravni. Človek je predvsem simbolno bitje – in to zato, ker njegovo nezavedno 'bere' oz. sprejema vsakdanjo realnost skozi t. i. 'simbolni red', ki je domena Onega in ne Jaza oz. zavesti.«

Pri vsem skupaj so v največji zagati TV komentatorji, čeprav je na Š1 poleg uradnega komentatorja še soboški akrobat Peter Podlunšek, ki si je baje za prihodnjo sezono z novim letalom tudi sam zagotovil mesto na RBAR. Letalske informacije, ki pridejo do TV gledalcev, so zelo pičle. Nekaj časa se zdi, da gledamo prenos smučarske tekme, saj poslušam, kako je pilot vzel zavoj, kako se je nekaj zgodilo zaradi bočnega drsenja, kako je pilot v nekem zavoju povesil nos letala, velik poudarek sta razlagalca namenila 270-stopinjskemu zavoju na koncu poligona, ki sam po sebi nič ne pomeni, tu in tam postrežeta z obremenitvijo na pilota, ki včasih presega tudi 9 g. Ne vem, če sem zasledil kakšno informacijo, ki bi se nanašala na razlago tehnike letenja, na odnose med hitrostjo in dolžino poti v zavoju. Najbrž bo moralo miniti še nekaj sezon RBAR, da bodo poslušalci ob TV sprejemnikih dobili tudi bolj kakovosten komentar …
Tomo Poljanec, akrobatski pilot iz Lesc, zatrjuje, da so se začela letala, s katerimi nastopajo na RBAR, spreminjati zaradi tekme: »To niso več prava akrobatska letala, profil kril je podrejen hitrosti in tudi konstrukcijski kot med krilom in trupom se zmanjšuje samo zato, da bi bil upor manjši in letala hitrejša. To ni tekma akrobatskih pilotov, pač pa tekma močnejših in vzdržljivejših, kjer je pomembno, kdo bo v zavoju letalo bolj zategnil. Na RBAR se je hotel uvrstiti celo svetovni akrobatski prvak, pa mu ni uspelo.«

Res, pri RBAR je vse podrejeno hitrosti, tu ni dileme, toda zagotovo bo ta preprostost tekmovanje pripeljala na rob zanimanja javnosti, če seveda poligona sčasoma ne bodo naredili atraktivnejšega.

Tomo Poljanec

Prek TV smo vendarle lahko slišali, da je RBAR atraktiven šport … Toda, ali je to sploh šport? Mag. Vodeb, ki je skozi psihoanalizo seciral mnoge segmente športa, pravi, da šport nima neke enotne definicije. »Glavni atribut in znanilec športa je tekmovalnost oz. starogrški agon, ki v bistvu pomeni konflikt. Po Vodebovem mnenju se moška agonskost napaja iz kastracijskega oz. Ojdipovega kompleksa. In na RBAR se tudi tekmuje in zmaguje oz. se simbolno kastrira ostale (so)tekmovalce. Odtod tudi toliko navdušenja in užitka – tudi gledalcev, predvsem moških, ki se na nezavedni ravni vselej identificirajo z akterji športnih fascinacij, tudi letalskih. No, ženska fascinacija nad športnimi, in tudi letalskimi akrobacijami, je nekoliko drugačna – ker je drugačen njen simbolni red, drugačna je njena pozicija do fenomena kastracije in nanjo vezanega falosa.«