aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

jlet
soaringspot
lzs-zveza
miha thaler
womensoaring
soaringcroatia

ostale povezave

Pozdravljen Opensoaring [14.3.2008]
(Opensoaring, Ivo Kodrič, Vietnam, 14. marca 2008) 

Tu v Viet Namu na bamujba C (33. C) si mi polepšal dan. Lep članek, lepo napisano, pa tudi P. S. z imeni jadralnih letal je pisan prav meni na dušo. Ne vem, če si nameraval, a prva slika pod Železnino (Na krilih, Doživetje: Prijazni lekciji letenja in zgodovine) z mojo kasnejšo ženo je lepa. Dobra hardware, moram reči.

Tu doli so mi moji rekli, da se na sliki zdim kot afganistanski vojak, tako thin! Now you are very very fat. Saj sem se že navadil, da ne jemljem vsega preveč osebno. Vietnamke te bodo vprašale, ko te bodo prvič zagledale, tebe in ženo, kje si dobil tako grdo ženo, pa še koničast nos ima in brke. S tem ne mislijo nič slabega, takšne izjave so posledica kulturnih razlik.

Vse to sem vzel v račun, pa to tudi,  da so moj »smile and eyes exactly, like my dauther Mojca«, ki jo tukaj tudi poznajo, vendar »I am not very, very fat now!!! May be I am Very fat, but not very, very fat!«
 
»Very very fat is my friend Šoško«, ki ga kot človeka močno cenim. Včasih sem mu rekel: »Tebe so pa ose popikale, tako okrogel si.« Nekoliko kasneje je šel med kapetane na Canaderu, kjer moraš biti kar »thin«, da zlezeš skozi stropno okno »in case of emergency«. Zaradi prilagoditve razmeram je šlo nekaj deset kilogramov dol. Drugi znanec, tudi Primorc in fat, je »Ehon«, ki me je vlekel na nek miting ob nevemkakšni obletnici E. Rusjana. On je bil v Piperju, jaz pa v tistem poljskem letalu, ki ga je treba vleči vsaj s 100 km/h. Na to je pozabil, telovadil sem za njim, dokler se ni odločil, da bo šel malo nižje in se pokazal svoji prihodnji ženi! Zamenjal je stran zavoja, mene je odneslo preko njega, ker je bil tako počasen, in znašel sem se na 120 m nad Gorico sam. En mesec ga ni bilo mogoče nikjer srečati. Ko so mi kolegi prihiteli na pomoč preko maloobmejnega prehoda Solkan, jim je carinik rekel: »Išao je jedan avion tu preko, ma nečujan, znaš nečujan.« Še dobro, da ni streljal. Pristal sem na nekem dvorišču v Pevmi. Zamejski novinarji so vse dokumentirali. Mislili so, da so me z dvigalom spustili na tisto njivico. Čez italijansko mejo je po zaslugi zamejskih novinarjev šlo v redu, le v prepustnico sem si moral vpisati letalo. Ob vstopu v domovino pa je bilo drugače, saj so me pa dali pod luč: »Nedovoljen prehod prek državne meje, brez dokumentov.«
Potem mi je bilo vsega zadosti in sem šel v Adrijo!

Lep dan od Iva