|
Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana, v sodelovanju s SNG Nova Gorica. Predstava Eda je magistrska naloga Nede Rusjan Bric, študija gledališke režije na AGRFT. Skorajda vsakdo, rojen na področju nekdanje Jugoslavije, pozna našega prvega letalca Edvarda Rusjana, ki je z rosnimi petindvajsetimi leti strmoglavil in tako postal prva slovenska, jugoslovanska in avstro-ogrska žrtev letenja. Malokdo pa ve, da je bil za njegov uspeh zaslužen tudi njegov starejši brat Josip, celo pobudnik in konstruktor njunih letal, ki pa si nikoli ni upal leteti in je zato po Edvardovi smrti skoraj povsem utonil v pozabo. Edvard je s svojim dvigom in padcem postal in ostal »večni mladenič«, zračni bog, v nebo se je dvignil bolj, kot bi se kdajkoli, če bi ostal živ, daleč pod seboj pa je pustil brata, od vseh pozabljenega in utapljajočega se v občutkih krivde. Prastara zgodba o strahu in pogumu, zgodba o dveh bratih, od katerih je eden zmagovalec in drugi žrtev. Kdo je Kajn in kdo je Abel? V predstavi bomo sledili dekletu, ki v iskanju svojih korenin naleti na zgodbo bratov Rusjan, skozi katero se ji razprejo vprašanja o lastnem življenju: koliko smo pripravljeni tvegati pri življenjskih odločitvah in koliko opustiti zaradi okoliščin, strahu, odgovornosti? Kdaj, kako in ali sploh hočemo prestopiti črto, ki loči povprečneža od zmagovalca? So tisti, ki so na vrhu, tam po naključju? Višje, hitreje, močneje? Odločitev je naša, cena, ki jo plačamo, pa njej sorazmerna.
Vsi v gledališče Eda je predstava, ki bi jo Letalska zveza Slovenije, če bi vedela zanjo, morala dati v obvezno članarino 2009. Dileme, ki jih nakazuje besedilo v vabilu za abonma v SMG, so zagotovo prisotne pri večini jadralcev. Tisti, ki zanikajo, da jih je včasih strah in da jim je na trenutke neugodno, da se pri nekih odločitvah ne počutijo dobro, so lažnivci. Vsak jadralec pride za krmilom svojega letala do točke, ko po shakespearovsko koleba ali bi bilo »bolj plemenito« potegniti še naslednjih nekaj kilometrov od doma ali pa se na tej točki obrniti proti domu, v izogib težavam, ki lahko sledijo. Ste že kdaj šli v zrak pred večino in čez dvajset minut cepnili na tla? Kolegi so se posmehovali, poglej ga, bebec, so si mislili, saj nima pojma, sami pa so čepeli na zemlji, vse do takrat, ko je bilo jasno, da je mogoče jadrati tudi na straniščnih vratih. Morda so ves dan jadrali v obsegu letališča, skriti za nekim vogalom, vmes pa so javljali Toblach in kar je še krajev, ki spadajo v širše dvorišče letališča v Noetschu ... Člani preletaške mafije bi se najbrž uprli, če bi LZS res želela predstavo umestiti v članarino. Zdaj ko imajo za seboj dokazano FAI trikotnik 750 km, jim pač nihče več ne more soliti pameti z izmišljenimi dilemami. Zdaj so najboljši na svojem dvorišču in pika. »Kdo bo zdaj tu nam govoril,« bi rekli Primorci.
Zanimivo bi bilo vedeti, kako so fantje, ki delajo velike trikotnike, osebnostno zoreli v kabini svojih letal. Jani Škedelj, Slovenec, ki je letel v Nemčiji in se je pred nekaj več kot desetletjem pojavil na slovenskih tekmah v barvah AK Novo mesto, je bil po dosežkih sicer soliden, slovenske jadralce pa je zares prerasel v svojem okolju. Ko je večina domačih jadralcev še bolj plaho razmišljala o trikotniku 750 km, jih je Jani že veselo klepal. Kakšna je bila njegova življenjska in letalska filozofija? Žal nam tega ne bo mogel nikoli povedati, tudi zato ne, ker se je uspel prek slovenske zveze, uvrstiti na usodno predsvetovno prvenstvo v Bayreuthu v Nemčiji. Ali ni bilo nekaj rusjanovskega tudi v njegovih dejanjih? Kako je že dejala Neda Rusjan Bric: »Edvard je s svojim dvigom in padcem postal in ostal »večni mladenič«, zračni bog …« Niti tega ne moremo trditi, da smo Janija Škedlja slovenski jadralci odrivali na stran, ker bi bil s svojimi dosežki moteč dejavnik, ali ker bi se nam dobro zdelo, da je letel v svojem Königsdorfu, dovolj daleč od Slovenije. Ne, o njem se preprosto ni veliko vedelo. Slovenci smo bili takrat morda še preveč dvoriščno usmerjeni. Še danes se na trenutke zdi, da če nisi vsaj dva rodova (posredno) rasel na domačem gnoju, ne moreš dobiti domovinske pravice niti za svoje dvorišče. Pa saj ni tako samo v jadralnem letenju. Tako je, denimo, tudi v tekmovalnem jadranju. Slovenci v Italiji, ki jim pravimo zamejci, da se ne bi infiltrirali v matico, imajo prav zdaj dva izvrstna mlada jadralca, ampak še v nobenih športnih poročilih nisem slišal za Simona Košuto in Jašo Farnetija. Tržaška srednješolca sta s svojimi načelnimi stališči do slovenstva veliko naredila za Slovence v Italiji, da ne govorimo o izjemnih športnih dosežkih. Ampak, športni novinarji se jih bodo spomnili, če bosta zmagala na olimpijskih igrah. Firma Seaway z Bleda, ki s svojimi izdelki žanje svetovno slavo, je njun sponzor.
|
Opensoaring na Krki Slovo – z mečem in šampanjcem Butn'skala forum Boštjan Marinčič Flatland 2009 Vzhodna fronta - glavni štab v Previdzi WSPA Lesce 2009 Dve muhi na en mah DP 2009 v jadralnem letenju LX pokal 2009 Sanje o bonusu - uresničene (2) Red bull air race [24.12.2008] Stjepan Količ Klempo – Kus Marko Jeras Klempa – takoj odkupiti … Gregor Petrovič Flatland 2008 Eda - Zgodba bratov Rusjan LX pokal 2008 in nekaj zapisanih besed [18.6.2008] Novo letališče za ljubljanske letalce [30.3.2008] Ivo Kodrič |
|
