aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

Ostale povezave

Vito – novo na novo
(OPENSOARING, 13. maja 2015, besedilo Niko Slana, fotografije Vito Strasberger, uredil Milan Korbar)

Med spremljanjem tekmovanja za Pokal LX smo nekajkrat omenili Vita Strasbergerja (AK Novo mesto), ki je deloval v dolenjsko-leški ekipi z Janezom Podpadcem (DLC Novo mesto) in Janezom Stariho (ALC Lesce). Od slovenskih tekmovalcev je bil najbolj zanimiv, saj je bilo to njegovo prvo tekmovanje in zato doživetje z mnogimi novimi izkušnjami. Vito je v kratkem pogovoru omenil prav izkušnje. »Naučil sem se veliko novega, kar se ne moreš naučiti nikjer drugje,« je menil in je še pristavil, da si bo zapomnil tudi obred brcanja, ob svojem prvem zunajletališkem pristanku. Kmalu po prvem je uspešno izpeljal še drugega.



Pristanek zunaj letališča je bil brez napake?
»S pristankom ni bilo težav, tudi zato, ker sem pristajal kot drugi, na njivo z nizkimi posevki. Šele kasneje sem videl, da sem bil na pristanek zunaj letališča pomanjkljivo pripravljen, saj v letalu nisem imel vrvi z obročkom, da bi se lahko pogovarjal s prijaznim lastnikom traktorja in njive, ki nas je prišel potegnit iz blata na utrjeno pot. Na srečo mi je vrv posodil madžarski jadralec. Drugi pristanek je bil na opuščen in že posekan vinograd. Na srečo sem pristal v presledek med dvema vrstama ostankov korenin. Ampak iz zraka tega ni bilo mogoče videti. Najbolj zoprn del pristanka je bilo obredno brcanje vseh, ki so pristanke zunaj letališča že imeli za seboj. Saj si lahko predstavljate, da bi me lahko brcnil prav vsak tekmovalec ali pomočnik v Szatymazu. To bi bilo res preveč …«



Udeležba na tekmovanju za Pokal LX se je zate torej obrestovala?
Zdi se mi, da bi moral na prvo tekmo že veliko prej. Najbolj sem bil navdušen nad tem, kako deluje aeroklub v Szatymazu. Fantastično. Zdaj vem, kakšno je pravo letališče za jadralno letenje, kako mora delovati, da ne govorim o vsem, s čemer so lastniki letališča v Szatymazu v nekaj letih obogatili letališče, od bungalovov do bazena, savne, vinske kleti, zunanjih klubskih prostorov, pomembno je še prostovoljno delo članov kluba. Ta izkušnja bo zagotovo veliko pripomogla ekipi Dolenjskega letalskega centra, ki je mlad klub in zdi se mi, da je na podobni poti.«



DLC se torej ne bo zadovoljil s tem, kar je naredil že doslej?
»Menim, da ne, čeprav nisem prava oseba, da bi govoril v njihovem imenu. To bi moral povedati Janez Podpadec. Letos bodo v DLC, skupaj z AK Posavje in AK Šentvid, šolali kar deset mladih jadralnih pilotov. To bo za nas pomembno, saj brez vsakoletnega šolanja mladih pilotov ni napredka. Večina fantov je iz Trebnjega in iz AK Posavje, kjer dejavnost vodi Stjepan Kolić. Aeroklub Šentvid pri Stični bo za šolanje posodil blanika. Menim, da je sodelovanje med tremi klubi uspešno. Najbrž bo naša skupina jadralnih učencev po številu letos ena najmočnejših v Sloveniji. DLC bo za letenje kmalu usposobil citabrio. Sam sem zagrizel tudi v motorno letenje, predvsem s tem namenom, da čim prej pridem do vleke z motornim letalom.«



In kaj je bilo še zanimivega?
»Dober je pogled na raznovrstna letala, tudi najbolj kakovostna. Sam se s svojim DG 100 zelo zadovoljen. Sicer pa je bil Pokal LX priložnost za učenje. To je bil moj prvi korak v nekoliko drugačnemu letenju, bolj neobremenjenemu in bolj neodvisnemu. Letenje nalog s cilindri (AAT) je omogočalo, da smo se lahko odločali, koliko naloge bomo opravili. Tudi J.R., vodja tekmovanja, mi je bil všeč s svojim humorjem. Vesel sem, da sem se udeležil tega tekmovanja.«