aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

Ostale povezave

Uys Jonker – v Sloveniji
(OPENSOARING 23. Avgusta, besedilo N. Slana, fotografija Tanja Pristavec, uredil Milan Korbar)

Uys Jonker prvi z leve

Intuicija je dobrodošla tudi na športnem letališču v Lescah. Lani smo z njo spoznali Sebastiana Kawo, ki si je privoščil jadranje z DG500 z oznako E6, tokrat (sobota, 22. avgusta 2015) pa se je predstavil Uys Jonker, eden od bratov, ki sta v Južni Afriki s sodelavci zasnovala uspešno letalo JS1. Pri ustvarjanju novega jadralnega letala je sodeloval eden od profesorjev z letalsko usmerjene univerze v Delftu, kjer je študiral tudi Urban Čeč. Zdaj letita 18- in 21-metrska inačica letala JS-1. In ker se v jadralnem letenju skoraj nič več ne zgodi brez slovenskega znanja, je Uys obiskal Slovenijo – bil je v Celju, kjer se je pogovarjal za sodelovanje pri novih izdelkih Jonker Saiplanes, z enakim razlogom pa je bil tudi v Lescah, kjer mu je Boštjan Pristavec, med drugim, z EB28 edition, v krajšem jadranju predstavil deželo na sončni strani Alp in za na nameček še Dolomite in kar spada poleg. Jadralski podjetnik, sicer menedžer v JS, ima pet otrok in je med jadralci po vsem svetu zelo priljubljen. Takoj je bil pripravljen za pogovor.

Kakšni so vaši vtisi o Sloveniji?
»Fantastično, hribi, doline, jezera … Tako lepih krajev in tako prijaznih ljudi ne srečaš vsak dan. Še posebno se moram zahvaliti Boštjanu, ki mi je omogočil jadranje. Poznava se že od leta 2003, z nekega tekmovanja v Lesznem. Takrat mi je na hitro pomagal pri zadregi tik pred vzletom. Sicer pa sem v Lescah dogovorjen s Tomažem Avsenekom, marsikaj sva se pogovorila, seveda o sodelovanju pri razvoju naših jadralnih letal.«

Z uvrstitvijo svojih letal na letošnjem evropskem prvenstvu v Ocsenyju ste zagotovo zadovoljni?
»Kar sedem jadralnih letal JS 1 je bilo med desetim v odprtem razredu in to je velik uspeh. V 18-metrskem razredu uspeh ni bil tako izrazit, tudi piloti, ki so tekmovali z našimi letali so bili slabši, vendar pa smo dobili izjemno veliko uporabnih namigov, kaj moramo še izboljšati. Tako, da smo bili z evropskim prvenstvom zelo zadovoljni. Teden dni po evropskem prvenstvu je potekalo naše nacionalno tekmovanje in prvih sedem tekmovalcev v odprtem razredu je nastopilo z našimi letali. Tudi na prvenstvu Velike Britanije je bilo podobno. Ja, v odprtem razredu imamo izvrstno letalo.«

Koliko letal ste že izdelali?
»Novembra bomo proslavili stoto letalo. Od tega je 65 letal odprtega razreda.«

Slišali smo, da ste na letošnjem evropskem prvenstvu z vašim letalom JS1, s katerim je tekmoval Zoran Frenc, demonstrirali zanimiv program z motorjem, baje ste izpeljali tudi luping precej nizko nad zemljo?
»Imel sem predstavitev, a o tem, kaj sem počel v zraku, raje ne bi govoril.«

Zakaj ste prišli v Slovenijo?
»Z LXnav se dogovarjamo za izdelavo kontrolnega pripomočka za naše novo letalo s klasičnim motorskim pogonom. Zdaj me boste najbrž vprašali, za kakšen pripomoček gre?«

Seveda ne, saj podrobnosti bralce najbrž ne zanimajo. A tudi v Lescah se dogovarjate za sodelovanje.
»V Lescah sem obiskal Tomaža Avseneka, s katerim že nekaj časa sodelujemo. Ker dogovarjanje na daljavo včasih ni nemogoče in ker sem želel videti njegovo proizvodnjo v živo, sem prišel pogledat, kje in kako dela. To, kar sem videl, me je navdušilo. Menim, da tako dovršene tehnologije in toliko znanja in spretnosti nimajo najbrž nikjer v Evropi. Zanimivo pa je, da se o slovenskem znanju sliši bolj malo ali skoraj nič.«

Kdaj pa načrtujete, da bodo jadralna letala JS1 z bencinskim motorjem na tržišču?
»Morda že prihodnje leto. Najprej je treba narediti prototip z novim trupom in motorjem, pridobiti je treba certifikate EASA in domače CAA. To bo še dolga pot, a je, žal, edina pot.«

Sodelujete z univerzami?
»Študenti imajo možnost, da v okviru kreditnega študija pridejo v našo proizvodnjo jadralnih letal. Tiste, ki se izkažejo, pritegnemo k načrtovanju in izdelavi. Zdaj imam približno dvanajst mladih inženirjev, ki soustvarjajo pri naših izdelkih.«

Omenili ste nove projekte bratov Jonkers. Kaj ste imeli v mislih?
»Zdaj je v ospredju JS1, ponudbo bomo popestrili s standardnim bencinskim pomožnim motorjem, ki bo sam vzletal. V ta namen prav zdaj delamo nov trup. Hkrati razvijamo jadralno letalo standardnega razreda. Skratka, pri nas se bo v prihodnje še dogajalo.«

To pomeni, da bo tudi Slovenija bolj povezana z letali JS?
»Vse je mogoče, še posebno, ker razmišljamo tudi o tem, da bomo izdelavo naših letal premaknili še na druga mesta zunaj Južne Afrike. Vendar so to samo načrti, o tem ne morem povedati še nič konkretnega. Za zdaj predvsem raziskujemo možnosti.«

Koliko ur ste doslej preživeli v jadralnih letalih?
»Približno tri tisoč. Nekoč smo sanjali o jadranju, zdaj pa ostaja bolj malo časa, ker večino časa namenim delu v našem podjetju. Imam tudi različne licence za letenje z motornimi letali, denimo, tudi za poklicno letenje, ampak za to nimam več časa. Sem tudi vlečni pilot.«