aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

Ostale povezave

Mag. Alojz Krapež – skoraj ste me prepričali
(OPENSOARING, 12. junija 2015, besedilo in fotografije Niko Slana, uredil Milan Korbar)

Počitnice niso najbolj primeren čas za resnoben sestavek, pa četudi gre za obisk Opensoaringa pri mag. Alojzu Krapežu, vodji sektorja za letalstvo na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Čeprav je bil uradno na dopustu, si je vzel uro časa in dovolj volje, da je vljudno prisluhnil Pavlu Magistru, nekdanjemu letalcu, ki na forumu Opensoaring razmišlja o letalskem jeziku. »Skoraj ste me prepričali, da bi morali o zrakoplovih, ki so jim dali v naši letalski zakonodaji neustrezen položaj, znova razmisliti. A verjemite, da bo to težko,« je končal in sogovornikoma vzbudil vtis, da je na strani letalnikov, tudi zato, da bi zrakoplovi ostali, kar so.



Med odhajanjem iz njegove pisarne se Pavel Magister ni pustil vzeti veselja, stopil je do Krapeževe tajnice in jo prosil, da odpre spletno stran Opensoaring, da bi vodji sektorja za letalstvo pokazal vsebino foruma in kaj vse se skriva za naslovom Naš slovenski letalski jezik, ki ima do tega trenutka že 60.800 ogledov. Dobila sva vtis, da naša forumska jezikovna vsebina na Sektorju za letalstvo ni udomačena. Razumljivo, saj mu, po besedah gostitelja, manjka zaposlenih strokovnjakov, kaj šele ljudi, ki bi redno spremljali OS.



»Naša vrata so vselej odprta,« smo slišali iz ust mag. Alojza Krapeža, ki je tudi sam pilot, med njegovimi pomembnejšimi funkcijami, ki mu daje reference za letalstvo, pa je, denimo, tudi petletno delo v ICAO, v Svetu mednarodne organizacije civilnega letalstva, kjer je bil drugi podpredsednik. Seveda vabila nismo preslišali, še posebno, ko smo zvedeli, da se bo tokratna bližnja prenova Zakona o letalstvu dotaknila predvsem JACL (Javna agencija za civilno letalstvo), konec leta ali morda šele prihodnje leto pa bo bodo v Zakon morda posegli tudi z jezikovnimi škarjami. Pred tem si bomo najbrž znova skušali pridobiti urico pozornosti vodje sektorja za letalstvo na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, saj bo tudi od njegovega prepričanja kaj je prav in kaj ni, odvisno ali bodo nerodni zrakoplovi s svojim repom še naprej opletali med paragrafi v Zakonu o letalstvu, čeprav bi tam morali biti letalniki. Želimo si, da bi to vsebinsko neskladje motilo še koga drugega, kot samo ustvarjalce Opensoaringa. No, dejstvo je, da zmeraj več strokovnjakov spoznava to neskladje.



Mag. Alojz Krapež je spreten sogovornik, pozna se mu, da obvlada problematiko, tudi tisto, ki se dotika letalskih športov. Že na odhodu nam je zaupal svojo nedavno izkušnjo s Kraškega roba, kjer je opazoval jadralne padalce, ki so se, po njegovem mnenju, preveč smelo sukali okoli prepadnih skal in ogrožali svojo varnost. Bežno se je dotaknil že opuščene javne problematike, da bi bilo dobro, ko bi bila padala registrirana, torej bi imel uradni opazovalec na voljo prijem, s katerim bi prepoznal jadralca, tako kot, denimo, pri jadralnem letenju. No, ker se iz tega viharja polemik na srečo ni izcimilo nič takega, kar bi omejevalo svobodo jadralcev pod padalskimi krili, bi lahko morda to željo vodje sektorja za letalstvo povezali s premalo premišljeno zahtevo, ki ne bi koristila ničemur. Registracijska številka sama po sebi ne bi odvrnila nikogar od tveganega letenja, ukrep pa bi imel vrsto nezaželenih učinkov. Ja, in prav zato se nam zdi, da je treba znova izpostaviti vabilo mag. Krapeža, da so njegova vrata odprta za vse. Takšni pogovori bi marsikaj razčistili, predvsem pa bi najbrž pripomogli, da športni letalci ne bi prijemov Sektorja za letalstvo in posredno (ali obratno) JACL občutili kot nepotrebne uradniške uzde, ki si jih ne želi nihče, ki se za šport in za svoje veselje ukvarja s katero od letalskih dejavnosti.



Med razmišljanji mag. Alojza Krapeža je bilo veliko zanimivih stališč, ki jih v ad hoc prispevku ne bi bilo smiselno navajati, take kot jih je zabeležil diktafon, saj bi bile misli v vsakem primeru iztrgane iz celote. Najbolj pa se me je, kljub vsemu, dotaknila misel, da bi moral biti letalski šport zunaj državnih okvirov, torej zunaj Sektorja za letalstvo na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor in JACL in da bi morali biti športniki organizirani prek nacionalne letalske športne zveze, tako kot je to v mnogih zahodnih državah. »Nekaj časa smo gradili takšno organizacijo, a se je pokazalo, da LZS (Letalska zveza Slovenije) ni sposobna prevzeti tega bremena. Ob veliki balonarski nesreči na Ljubljanskem barju se je to razkrilo,« je povedal mag. Krapež. No, prav ta misel našega visokega sogovornika nakazuje, kako bi morali razmišljati in delovati člani LZS. Skratka, vso administracijo okoli športnih dovoljenj bi morala prevzeti civilna pobuda v okviru LZS, predvsem pa menimo, da bi morali to smer razvoja športnega letalstva znova obuditi. Seveda je vsem jasno, da LZS, takšna kot je zdaj, ne more v tej smeri narediti ničesar. Morda se bo kaj premaknilo z reorganizacijo JACL, a ob sedanjem mrtvilu članstva na terenu je razmišljanje v tej smeri samo utvara. Ljudje so bili predolgo navajeni na ukaze z vrha. Torej …