aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

Ostale povezave

Ob dnevu vojaškega letalstva
(OPENSOARING, 12. januarja 2015, besedilo Niko Slana, foto Milan Korbar in Niko Slana)

To je bil dopoldan pozitivnih presenečenj: na vojaško letališče smo se pripeljali brez kontrole in oddaje osebnih izkaznic, deležni smo bili samo prijaznega pozdrava, pred postrojenim 15. polkom vojaškega letalstva so, ob Zdravljici, igrali še rokerji, in ko je nekdo na koncu slovesnosti vprašal Igorja Skerbiša, sicer z visokim vojaškim činom, ali imajo v hangarju zrakoplove, ni odgovoril ampak je prek polovice hangarja poklical Bojana Breclja, ki je v vojaški hierarhiji še za eno stopnjo nad njim: »Bojan, povej tem ljudem, kaj imamo v hangarjih,« in je zadonel nazaj odgovor celotne njegove debatne skupine: »Le-tal-ni-ke, letalnike!« Igor Skerbiš, najbrž edini Slovenec, ki bi se lahko pohvalil, da je nekoč letel MIG-29 (to je podatek, ki nekaj pomeni predvsem nam civilistom), je kot iz mezinca stresel naslov knjige, v kateri so uporabljali besedo letalnik že pred drugo vojno, seveda pa so že takrat vedeli, kaj se skriva za besedo zrakoplov. »Ko mi kdo reče, da zrakoplov ni ploven, mu predlagam, naj mu natakne šnorkl (dihalko),« se je pošalil pilot in še dodal, «a saj se učijo, tudi iz knjige Darinke Kladnik o zgodovini slovenskega letalstva.«



Ja, to je bil obliž na uradniško mnenje nekoga na KZPS, ki nedavno ni dovolil, da bi v pomembnem obvestilu za jadralce, ki ga je pripravil Aleš Fink, imeli na spletni strani opensoaringa in KZPS enako besedilo. Razlikuje se po tem, da imamo na OS omenjene letalnike in letala, na KZPS pa zrakoplove. Hvala vam, Slovenska vojska, ne skrbite samo za varnost našega neba, za reševanje v gorah in podporo pri naravnih nesrečah, ne podpirate samo padalcev in jadralcev, ki se udeležujejo vojaških jadralskih tekmovanj, več občutka kot marsikdo imate tudi za slovenski letalski jezik. Lepo.



Vse to se je dogajalo 12. januarja v vojašnici Jerneja Molana v Cerkljah ob Krki, na slovesnosti ob dnevu vojaškega letalstva, kjer je bil osrednji govornik načelnik Generalštaba SV generalmajor dr. Andrej Osterman. Prizorišče so preletela tudi letala 15. polka vojaškega letalstva in dva reaktivna gripna. Vse za ohranjanje spomina na prvi bojni let Vilka Peternelja in Franca Zupančiča, pripadnika ljubljanske letalske stotnije, ki sta 12. januarja 1919 na izvidniškem letu na Koroško mitraljirala avstrijske enote. Takrat je prvič šlo za samostojno Slovenijo, kot jo je dojel general Rudolf Maister.





Po slovesnosti, ko so vojaki dobili voljno, sva se z letalogledom Milanom znašla med skupino jadralcev, seveda so bili vsi v letalskih uniformah SV. Najprej se je bilo treba pozdraviti z Zoranom Gradišnikom, vodjem državnega jadralskega tekmovanja iz Prievidze 2012, ki sem ga, mimogrede, našel že med tekmovalci III. DP leta 1994 v Slovenj Gradcu, za tem pa sva se pozdravila z Andrejem Fiorellijem, Benjaminom Smoletom, bratoma Rokom in Mihom Einhauer, pa Robertom Šlausom in Damjanom Bevkom, večnim simpatizerjem jadralcev, modelarjev in revije Krila. Z Milanom sva hotela prevzeti komando, da bi opravila obvezno fotografiranje pred veliko modro tablo z oznakami vseh enot, a nama napad ni uspel. Še več, Fiorelliju smo šli najbrž na živce in se je izgubil neznano kam. Dobro, enega še lahko pogrešamo, še posebno, ker je Šlaus rahlo podvomil v Fiorellijeve želje po jadralnem letenju.



Množici obiskovalcev so bila na ogled vsa vojaška letala in helikopterji, z letalogledom pa naju je od vseh letal še najbolj navdušil zlyn 242, a samo zato, ker ima v repu kljuko za vleko jadralnih letal. Ker nisem verjel, da ima letalo še zmeraj kljuko, mi jo je Robert pokazal in razvil se je jadralski pogovor.
Najprej o kljuki.
»Že dolgo ni bila uporabljena, morali bi jo pregledati.«


»Boš tudi letos nastopil na vojaškem jadralnem prvenstvu?«
»Upam, da nam bodo nadrejeni udeležbo odobrili. Letos bo vojaško jadralno tekmovanje v Holdorfu v Nemčiji, vsaj za polovico bližje bo kot lani v Franciji. S Korpičem se o udeležbi že pogovarjava, a saj bi lahko nastopil še kdo. Morda bi tekmovanje zanimalo Roka ali Miho Einhauerja, tu je še Benjamin, samo, če bo začel bolj resno jadrat. Pa saj potrebujemo tudi pomočnike. Lani sta nama pomagala Matjaž Jakša in Robi Prelec, izvrstno sta se odrezala.«

»Boste morda v SV kdaj ustanovili jadralno sekcijo, pač glede na to, da imate vlečnega zlyna?«
»Ne verjamem, čeprav vem, da imamo jadralci pri poveljnikih veliko podpore. Ampak, saj je kar v redu že to, da nam omogočijo nastop na vojaškem prvenstvu. Nič ne bi imel proti, če bi imeli v hangarju tudi jadralno letalo, tako da bi lahko kdaj po službi šel tudi jadrat,« je razložil Šlaus, Bojan Brecelj, poveljnik letališča v Cerkljah, pa je tudi podvomil v takšno revolucionarno novost SV, a je potrdil, da imajo jadralni piloti njegovo podporo. Ni pa pozabil dodati, da po činu ni najvišji.

»Razumem, da je jadralno letenje temelj za vsako letenje, še posebno za prihodnje vojaške pilote, ne verjamem pa, da bi SV imela kdaj jadralsko sekcijo. Lani, ko je bil ustanovljen 15. polk vojaškega letalstva, smo že poslali svojo ekipo na vojaško jadralno tekmovanje. Osebno to podpiram in v enoti tudi, in s tem nimamo težav,« je g. Brecelj zašpičil pogovor.