Lovro Grčar – povezal letenje in šah
(OPENSOARING, 11. maja 2015, besedilo in fotografije Mojca Zupan, uredil Milan Korbar)
Tu v Lescah, kjer se je travnik kar čez noč odel v živo rumeno barvo regratovih cvetov, v najlepšo preprogo za ta letni čas, sva se srečala z Lovrom, najstnikom, ki je želel prvomajske počitnice izkoristiti za letenje. Pri postavljanju športne kamere GoPro na pokrov kabine blanika, da bi posnel svoj let, mu je pomagal prijatelj Žiga. Zanimivo je bilo opazovati njuno zagnanost, veselje in pričakovanje. »Kaj, če bi to naredili vi, ali ne bi raje vi, a boste vi?« je izstrelil Lovro, olikano, hitro in nič kaj po letališko, kot bi mu dal prezahtevno domačo nalogo. So to tri vprašanja ali eno? Vi, mi, jaz, ti, midva bova, sva ponovila osebne zaimke in se dogovorila za pogovor.
Kako ti gre slovenski jezik v šoli? »Obiskujem 2. letnik naravoslovnega oddelka Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku. Ocene imam med 4 in 5, dovolj za odličen uspeh, a se bom moral še malo potruditi. Z matematiko in fiziko nimam težav, najraje pa imam zgodovino novega veka.«
Kdaj si bil prvič na letališču v Lescah? »Pripeljal me je oče, bil sem star pet let, ker si je želel skočiti v tandemu s padalom. Vedel je, da mi ne bo dolgčas. Ni se zmotil. Opazoval sem vse okrog sebe. Prišla sva še večkrat. Ko se je oče šolal za motornega pilota sem letel z njim in inštruktorjem. Ta doživetja so bila sprožilec za neusahljivo željo po letenju in zanimanje za letalstvo.«
Kdo pa te je navdušil za jadranje? »Prijatelj Tim, s katerim sva bila lansko leto skupaj na tečaju in hitro sva navezala stik še z Žigom. Med tečajem smo se učili, gledali, poslušali in zabavali. Od smeha sem se zjokal, ko sem opazoval sošolca, ki je drugemu privezal posteljo na streho. Moj učitelj je bil Gaber Pesjak. Finančno mi pomagajo starši, imam nekaj prihrankov, ki so bili namenjeni prav učenju za jadralnega pilota in so usahnili, zato si bom moral poiskati počitniško delo.«
Koliko startov si vpisal v svojo letalsko knjižico? »Vpisanih imam sedemdeset startov in sedemnajst preletenih ur, vendar iz meseca v mesec lepo napredujem. Včasih grem tudi na kamniško letališče, kjer pomagam jadralnim pilotom, včasih me nagradijo s kakšnim letom. Tu sem slišal, da je jadralni dan dober takrat, ko po pristanku boli glava.«
Praviš, da si velik ljubitelj letalstva? »Zelo so mi pri srcu vojaška letala, v živo ali na slikah bi jih prepoznal 80%, vsaj tistih, ki jih ima Vojno letalstvo Združenih držav Amerike. Po gimnaziji bom zaprosil za štipendijo na njihovi vojaški letalski akademiji ali na kateri drugi ameriški univerzi, denimo, Virginia Tech, MIT, Colorado school of Mines. Kar ni nemogoče, je mogoče.«
Zadnja knjiga, ki si jo prebral in film, ki si ga videl? »To je bila knjiga v angleščini z naslovom Viper pilot: A memoar of Air Combat, avtor je Dan Hampton, ki je izšla pri nas leta 2013 in govori o vojaškem pilotu letalskih sil ZDA, ki je v svojem F-16 letel na Kosovu in v Iraku in zabeležil rekordno število uničenih tarč na tleh. Imitacija igre pa je novejši in z oskarjem nagrajeni film za najboljši scenarij. Sem ljubitelj filmov (Izžarevanje, 2001: Vesoljska odisejada, Pomorščaki), ki jih je režiral Stanley Kubrick. So tehnično dovršeni, z globoko in razumsko simboliko. Ob njih je treba razmišljati, biti pozoren na vsako podrobnost. Njegovo ciljno občinstvo so tisti, ki film analizirajo in gredo v globino. To občutim kot vez na letališču in v zraku, ne pa tudi v vsakdanjem življenju.«
Se v tvoji glavi vrti še kakšna dejavnost? »Seveda, šah. Zanj me je navdušil sošolec, ki se me je malo privoščil, ko mi je dejal, da ni prav dober v tej igri za pametne. Res sva se pozabavala in po več hitrih partijah moj dosežek ni bil vreden omembe. Odločil sem se, da se poglobim v igro in najprej sem osvojil temelje. Rekel sem si, da me na konca meseca ne bo več premagal. Kmalu sem začel študirati velemojstre: Kasparova, Karpova, Fisherja. Tako me je elegantna, na videz preprosta igra, zelo pritegnila. Ob večerih ne hodim na zabave, raje šahiram, tudi na spletu. Tudi v teh trenutkih se mi zdi, da so podobni jadralnemu letenju. Razmišljati moram več korakov naprej, biti zbran in misliti, misliti na rešitev, če nočeš izgubiti ali v primeru letenja prehitro »scuriti«. In ko me kdo vpraša, kaj sem delal čez vikend ali med počitnicami, mu odgovorim, da sem v zraku igral šah.«
Ostale povezave
