website statistics
Opensoaring.com



aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

ostale povezave


Prva svetovna vojna – in jadralci
(OPENSOARING, 15. julija 2014, Niko Slana)

Po nogometu se je v športno središče sveta premaknil Tour – 101 kolesarska dirka po Franciji, po deželi, ki je v prvi svetovni vojni utrpela največ žrtev. V Franciji gojijo spomin na to najbolj nesmiselno vojno vseh vojn s 36.000 spomeniki po vsej deželi, ki simbolično govorijo o trpljenju in žrtvah. Peto etapo Toura so organizatorji namenili spominu na usodna leta, ko je izgubilo življenje več milijonov mladih, ko je bilo pravzaprav vseeno, na kateri strani so se bojevali. Možnosti, da te ubijejo, je bilo nešteto. Slovenci, ki takrat še nismo imeli države, smo bili v tem klanju napadalci, čeprav se je zdelo, vsaj na soški fronti, da slovenski fantje vendarle branijo svoje ozemlje, a v družbi z avstro-ogrskimi in nemškimi sobojevniki.  Predvsem pa so Slovenci sodelovali  na nič manj krvavi vzhodni fronti in mnogi naši pradedje so za zmeraj ostali v Galiciji. Skoraj ni slovenske družine, ki ne bi koga izgubila. Danes vemo, da smo Slovenci, kot poražena stran po vojni izgubili skoraj tretjino ozemlja, zato pa smo vstopili v novo državo Kraljevino SHS in zaživeli v družbi s Srbi, ki so nas dojemali kot vojni plen. 

Kaj  imamo pri vsem tem jadralni piloti, ki skušamo ob svojem konjičku uživati prav nad kraji, kjer so bile vsaj tako krvave bitke kot na zahodni ali vzhodni fronti. Nad nekdanjo soško fronto ali pa nad Dolomiti uživamo ob lepih termičnih dnevih in morda niti ne pomislimo, da so to kraji, kjer so pred sto leti trpeli naši predniki, da so bili ti hribi zadnje, kar so videli v svojem življenju. V miru, ki je sledil, se je začela oblikovati zavest slovenstva, a hkrati je mir prinesel nova trpljenja, posebno z italijanskim fašizmom. In ker nad to deželo jadramo in nam daje možnost za letenje, bi bilo prav, če bi se našim pradedom  poklonili, denimo, ob edinem slovenskem spomeniku iz prve svetovne vojne, na Škabrijelu nad Gorico. »Gora svetega Gabriela, dom mrličev, groblja labirintov, grmada človeških kosti, spomenik zverinstva,« je napisal pisatelj France Bevk. Ob 100-letnici začetka I. svetovne vojne bi se to  spodobilo. Navsezadnje pa so bili v armadi avstro-ogrske monarhije tudi slovenski vojaški piloti, ki jih spoznavamo šele v zadnjem času.  

Pot na Škabrijel je prijetna, popotnika v dobri uri pripelje zložno na vrh, med globoko urezano potjo in med ostanki kavern. Kdo bi sploh pomislil, da je tu pred sto leti vladala smrt. Torej se vidimo na vrhu, ki se danes ponaša z razglednim stolpom. Morda bi lahko vodstvo ponudili primorski jadralci? Spodobilo bi se, da bi bili poleg tudi naši jadralci – sicer vojaški piloti, ki poznajo vojaško letalsko zgodovino Slovencev.  Takrat se je oblikovala tudi prva letalska stotnija, kot pomoč bojem za severno mejo. Kaj menite?

 


Ob skoku v novo jadralno sezono

Športni uredniki in jadralno letenje

Prilika o besedi, ki je delo postala

Pismo

Priznanja za prelete 2014

Avtorji flaminga v Lescah

Bravo Luka in Matija Žnidaršič

Ptuj in vitlo

Rojstni dan Janeza Starihe

Zgodba o samokritiki (just culture)

Mita Vuković (1948-2014)

Stane Menegalija (1930-2014)

Jadralci in Kontrola zračnega prometa (1)

Prvaka sta Boris Žorž in Sebastjan Ramšak

Roman Sušnik – jadralec in snovalec

Dva na SP v Leszno

Prva svetovna vojna – in jadralci

Odprto pismo jadralnim pilotom!

Vseslovenski jadralski piknik v Celju

Luka in Uroš uspešna v Vareseju

Skoraj - do St. Moritza in nazaj

Boris Žorž četrti v Prievidzi

Sever po mariborsko

Kawa četrtič v Sloveniji, Flytoni uspešen v Nitri

Darilo za Veliko noč

Letalci, prižgite kresove in se veselite predsednika

Za predsednika LZS – Milan Korbar

Lov za naslov »vice« prvaka je odprt

Blog 2017

Blog 2016

Blog 2015

Blog 2014

Blog 2013

Blog 2011

Blog 2010

Blog 2009