|
Volilna skupščina LZS 2014. Spomnil sem se predzadnje izredne skupščine LZS v Kranju, baje je bila pred šestimi leti, ko je Zmago Jelinčič podlegel svojim sanjam o letalskem muzeju in je predsedniško mesto dobesedno izročil prijatelju Nikiju Musiću, ki ga do takrat skoraj nihče ni poznal, še več, tudi ni bil član nobenega aerokluba, kar pa je bil pogoj za prevzem prvega človeka LZS. In so se, kar javno domenili, da to formalnost novi predsednik opravi dan ali dva kasneje. No, ko bo imel čas. Kaj se je v letih Musićevega predsedovanja spremenilo? Ko je eden od modelarjev na četrtkovi skupščini (Jani Grošelj) želel nekaj pojasniti, so ga delegati potolkli z rdečimi volilnimi kartoni, ker je baje za nekaj dni zamudil rok za pritožbo. Predlagali so mu, da počaka do naslednje seje, prihodnje leto ali še kdaj kasneje. Kako bi Zmago Jelinčič, ki so mu na tisti skupščini v Kranju podelili naslov doživljenjskega častnega predsednika LZS, česar ni predvideval noben pravilnik zveze in Niki Musić, ki takrat sploh ni mogel kandidirati za predsednika, dejali temu sprevrženemu dejanju leta 2014? Morda strah, da bi se v LZS kaj spremenilo? Očitno se je v delu članstva naselil strah, da bi se kaj spremenilo. Ko sem se ozrl okoli sebe in gledal, kdo, kako in koliko zelenih ali rdečih volilnih kartončkov moli v zrak, mi ni bilo nič jasno. Član AK Ljubljana, kluba, ki je razpadel, je potrjeval voljo predsedstva hkrati s kar s štirim volilnimi listi. Le kakšen volilni sistem uporabljajo na LZS? Predloga, da bi za predsednika LZS kandidiral Milan Korbar, si niso upali dati niti na dnevi red. Da bi morda kdo za to funkcijo predlagal Matevža Lenarčiča, človeka, ki so mu v FAI kot edinemu Slovencu kadarkoli podelili naslov najboljšega pilota v tistem letu, se tudi ni zgodilo, in da ne govorimo še o drugih njegovih dosežkih, ki so povezani s kulturo. Višja stopnja sprenevedanja, kako naj bi delovala LZS, je bil predlog, da se ukine disciplinska komisija … »Kaj č'mo, takle mamo, bi rekli v naših krajih. Na skupščini sem do konca. Disciplinska komisija je ostala, ker so se trije javili za člane. Pa za predsednika je bilo 35:34 in en neveljaven glas v korist Musića. Pridobil sem soglasje za objavo digitaliziranih Kril na strežniku digitalne knjižnice Ministrstva za obrambo. Samo še besedilo moram pripraviti. Gre pa za zavarovanje, da se ne bi nekoč našel pametnjakovič, ki bi zahteval avtorske pravice,« je zapisal Milan Korbar in še dodal, »imena podpredsednika si nisem zapomnil, je pa bil kandidat že prejšnjih volitvah. Čakam uradni zapisnik na strani LZS. Tisto z modelarjem in posledična "doslednost" v birokratskem pogojevanju z datumi vloge je pa zgodba zase, ki ni vredna cenjene letalske druščine. Eno leto čakanja zaradi formalnih razlogov je v najboljšem primeru slaba šala. In potem se čudimo, če nam družba in država gre rakom žvižgat. Odločilno vlogo za ohranitev disciplinske komisije so odigrali Matevž Lenarčič, Domen Grauf in Rok Marin, saj se niso strinjali z njeno ukinitvijo. Debata o tem, kako je težko biti član takšne komisije, ker te lahko obravnavani toži, je bil višek nemoralnega sprenevedanja. Vsi bi nekaj, nihče pa ne bi prevzel odgovornosti. Sicer pa upam, da bo zapisnik čim prej v javnosti. In mimogrede, Musić se mi je pa opravičil, ker je tako izpadlo okoli moje kandidature.« Spoštovani jadralski kolegi, stanje na LZS je takšno tudi zato, ker nas pretežno ne zanima delovanje Letalske zveze Slovenije. Niti malo. Pravzaprav nas ni sram, da je vse tako, kot je, in tudi razmišljati o tem, da bi moral predsednik odstopiti, če bi bil družbeno občutljiv in odgovoren človek, je popolna iluzija. Tekmovalci za velika tekmovanja dobijo od LZS kotizacijo, tekmovalci, ki nastopajo na mednarodnih tekmovanjih, lahko prek kluba kupijo znamkico FAI in »mirna Bosna«. Če bo obveljal predlog, da so lahko člani LZS z volilno pravico tudi pravne osebe, denimo, iz Mrduše Donje, potem lahko pričakujemo, da bo LZS postala še večji K-RAJ, kot je že. Nekdo od kolegov mi je dejal: »Jadralci so začeli s svojimi letali bežati v tuje registre, sam pa vse bolj razmišljam, da bi se prepisal v neko tujo letalsko zvezo.« Ko so mariborskega Miho Adama, ki je skočil iz žerjava in so ga rešili z najvišje bukve na Pohorju, odpeljali v Železničarski dom, je bil zadovoljen: »Gledali so me, kot enega višjega boga«, se je spominjal dogodka. Ja, Miha je bil še skromen, saj se mu je samo zdelo, da se je s svojo letalsko dejavnostjo približal Bogu.
|
Športni uredniki in jadralno letenje Prilika o besedi, ki je delo postala Bravo – Luka in Matija Žnidaršič Zgodba o samokritiki (just culture) Jadralci in Kontrola zračnega prometa (1) Prvaka sta Boris Žorž in Sebastjan Ramšak Roman Sušnik – jadralec in snovalec Prva svetovna vojna – in jadralci Odprto pismo jadralnim pilotom! Vseslovenski jadralski piknik v Celju Luka in Uroš uspešna v Vareseju Skoraj - do St. Moritza in nazaj Kawa četrtič v Sloveniji, Flytoni uspešen v Nitri Letalci, prižgite kresove in se veselite predsednika Za predsednika LZS – Milan Korbar Lov za naslov »vice« prvaka je odprt
|
|
