|
Kaj jadralcem pomeni Kontrola zračnega prometa Slovenije? S tem vprašanjem se prav veliko ne ubadajo. Vemo, da imajo svojo spletno stran, da kontrolirajo in vodijo zračni promet (vojska pa nadzira zračni prostor), da je najbolj vroče okoli velikih letališč, posebno v področju ILS, navideznem toboganu po katerem se spuščajo velika letala do pristanka. Včasih s pogledom ošvrknejo moderno stavbo Kontrole na Brniku. Vedo, da je v Kontroli zaposlenih nekaj jadralskih kolegov, ki jim, od časa do časa, skušajo razložiti in dopovedati, da so tudi za jadralce pomembna pravila, in da jih je treba upoštevati . Nikoli ne razlagajo vsiljivo. Tudi Aleš Fink, ki je za svoje predavanje o zračnem prostoru pri jadralski kolegici naročil risbo, ki smo si jo močno vtisnili v spomin- jadralca, ki uživa visoko v zraku, ne zavedajoč se, da se mu za hrbtom približuje obris velikega letalskega motorja …
Kaj smo si jadralci mislili ob tej risbici? Morda naslednjo stopnjo – da bo motor jadralca pogoltnil vase. Je kdo pomislil, da motor v ozadju daje življenje petdesetim, stotim potnikom, morda poslovnežem ali turistom, ki bi radi nekaj dni preživeli v Sloveniji ali pa neznanemu potniku, ki se vrača v domači kraj. Morda je v letalu celo jadralni pilot, ki ga je strah pristanka sredi najlepšega termičnega dne, ker skozi okno letala, pod vsakim oblakom, sluti jadralno letalo, ki se želi, prek prepovedanega območja, pretihotapiti v zavetje visokih hribov? Bi jadralci morali o tem razmišljati pogosteje?
Pred dnevi sem prejel prijazno vabilo Kontrole zračnega prometa Slovenije, da skupaj še s tremi starimi »črički« obiščem moderno stavbo Kontrole na Brniku. Zdelo se mi je, kot da vstopam v sydneyjsko opero. Zapisali so, da nam želijo pokazati, kako deluje Kontrola, peljali nas bodo od kleti do vrha stavbe, v kateri vladata red in tišina, predstavili nam bodo delo kontrolorjev zračnega prometa. Kdo se ne bi razveselil pogleda v materializirano nedrje elektronskih komunikacij na zemlji, ki so namenjene letalskemu prometu? Spoštljivo sem vstopil in kmalu opustil misel, da bi razumel vse, kar pripoveduje vodič- kontrolor. V kleti, ki nam jo je razkazal mag. Matej Eljon, vodja sektorja letalskih telekomunikacij, je bilo kot v podmornici, tu so dva-do trikrat zavarovani temelji varnosti, ki zagotavlja, da letala nad Slovenijo ne morejo niti za trenutek izgubiti stika z zemljo. Nadstropje višje nas je Ozren Šagud, vodja sektorja zračnega prometa, vpeljal v novi svet kontrole in nato nas je predal Boštjanu Pristavcu, kontrolorju in vodji službe za tehnologijo. Pod njegovim vodstvom smo se znašli sredi »vesoljske ladje«, na kateri so na obrobju skoraj ovalne dvorane separeji, za dvojico (od katerih je eden izvršni kontrolor - radarist, drugi pa je njegova desna roka - planer), ki letala na meji sprejema in približno osem minut kasneje predaja kolegom na drugi strani meje. Telefoni zvonijo med Zagrebom, Dunajem in Padovo. V sredini osrednje nadzorne dvorane vodja izmene nadzoruje delovanje celote. Je nekakšen vrhovni poglavar dejavnosti, varovalka, ki razmišlja celovito.
Od kleti do vrha stavbe Kontrole smo imeli izvrstna predavatelja, ki jima je bilo vse jasno, nam pa precej manj. Pristavca sem vprašal, kdo bi sprejel klic jadralca na frekvenci 118, 475. Odgovor je prišel takoj: »Poziv pride do kolega na FIS (Flight Information Service – informacijska služba za letenje), od tam gre do priletnega kontrolorja, ki preverja zračni prostor, od koder se je javil jadralec.« Preprosto in učinkovito. Jadralcem - poklicnim pilotom je ta pot povsem jasna, drugim pa manj. Tako, kot je bilo vse jasno kontrolorki, ki sem ji dihal za ovratnik. Na zaslonu mi je pokazala letali, ki sta se približevali na podobni višini, eno je letelo na sever, drugo na zahod. Vektorsko sliko poti obeh letal sem nekaj časa opazoval, kontrolorka si je prikaz slike položaja obeh letal nenehno prilagajala, ko je koordinirala smer in višino leta teh dveh letal, še preden sta prileteli v slovenski zračni prostor in se odmaknil od ekrana. Pilota sta dobila natančnejša navodila o smeri leta, pri tem pa kontrolorka ni bila zaskrbljena, bila pa je zelo pozorna. V spominu sem imel nekaj podob iz angleškega igrano-dokumentarnega filma o dogajanjih na zagrebški kontroli, ko sta trčili britansko in jugoslovansko letalo. Zdaj je kontrola veliko bolj napredna, kaj takega se skoraj ne bi moglo ponoviti. Poltema v delovnem prostoru in tišina sta tu zakon. Jasno, vemo zakaj. Zvedeli smo veliko, a več v prihajajočih nadaljevanjih. Na koncu smo gostitelja, dr. Toneta Magistra, vprašali, kaj bi za začetek želel od jadralcev. »Da bi si pred letenjem osvežili spomin s pogledom na karto klasificiranosti slovenskega zračnega prostora in da bi prebrali veljavna sporočila za letalce (NOTAM-e), vsaj tiste najbolj pomembne. Da bi vedeli, če se v kontroliranem zračnem prostoru dogaja kaj takega, kar bi morali vedeti,« je dejal in nam mirno dal vedeti, da bi lahko bila kultura branja sporočil za letalce precej boljša.
Na vhodu v stavbo je napis ustanove Kontrola zračnega prometa Slovenije, spodaj pa Dobrodošli. Zatrjujejo, da so za jadralce in športne pilote njihova vrata vselej odprta. Delajo 24 ur na dan, vsak dan. V rekordnem mesecu sredi letošnje poletne sezone je prek njihovih rok šlo 33.338 letal. Verjamem, da se bodo dogovorili tudi z nami, športnimi piloti. Nebo si ne delimo samo s pticami, ampak predvsem z močnejšimi od nas. Zato je treba uporabljati pamet. Dogajanja o varnosti za jadralce pa so se, naključno, začela že na SP v Lesznu. Boštjan Pristavec je pred vzletom tretjega dne predlagal, da skupaj z Opensoaringom pripravimo niz zapisov, ki bi pripomogli, da bi jadralci bolje razumeli in posledično bolje sodelovali s Kontrolo. Seveda, z veseljem bomo skušali nekaj narediti s skupnimi močmi v tej smeri. PS : Pa še nekaj: pred dnevi je Kontrola zračnega prometa Slovenije objavila razpis za prosta delovna mesta kontrolorjev začetnikov. Če vas zanima, podatke najdete na :
|
Športni uredniki in jadralno letenje Prilika o besedi, ki je delo postala Bravo – Luka in Matija Žnidaršič Zgodba o samokritiki (just culture) Jadralci in Kontrola zračnega prometa (1) Prvaka sta Boris Žorž in Sebastjan Ramšak Roman Sušnik – jadralec in snovalec Prva svetovna vojna – in jadralci Odprto pismo jadralnim pilotom! Vseslovenski jadralski piknik v Celju Luka in Uroš uspešna v Vareseju Skoraj - do St. Moritza in nazaj Kawa četrtič v Sloveniji, Flytoni uspešen v Nitri Letalci, prižgite kresove in se veselite predsednika Za predsednika LZS – Milan Korbar Lov za naslov »vice« prvaka je odprt
|
|
