aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

ostale povezave

Ob skoku v novo jadralno sezono
(OPENSOARING, 31. decembra 2014, besedilo Niko Slana, fotografije Milan Korbar, Sandi Kavalič, Marjan Jančič, Niko Slana in spletna kamera LJSG)

Niko vas opazuje in fotografira!

Ker v svetu, v katerem živimo, nekaj pomeni le samopoveličevanje, bi moral kot zbiratelj prispevkov za OS, nekaj lepega napisati o naši neformalni skupnosti, ki deluje že, denimo, šest, let. Tudi zato, ker je hvaliti samega sebe v tem svetu zakon, tako rekoč že od leta 1740, ko sta James Thomson in Thomas Arne napisala in uglasbila slavospev domovini Veliki Britaniji in njeni moči z naslovom Britannia ruls the waves (Velika Britanija – gospodar valov). Toda, danes je zakon vladavine moči že nekoliko zastarel (ali res?) in ga je nadomestil njegov antipod, ki s prirejanjem zakonov po svoji podobi kroji svet. Britanci so to duhovito imenovali Waves the rules.

Govorim o slovenskem letalstvu in ljudeh, ki mu krojijo usodo. Ker v današnji slovenski stvarnosti logično razmišljanje ne pomeni prav veliko, kajti tudi logika je spremenila okope, si sam pomagam s tem, da včasih, tako kot je nekoč dejal Igor E. Bergant, naš, še ne tako davno, najbolj prodorni športni novinar, ki so ga zaradi njegovega znanja in kakovosti premestili (nagnali, spodili, poslali na drugo delovno mesto) iz športnega uredništva TVS, da vzamem v roke znamenite Prigode dobrega vojaka Švejka v svetovni vojni. Ob 100-letnici velike morije je knjiga Jaroslava Haška kar dobra izbira. Švejk je nad svetom, ki ga je obdajal, dvignil roke, a je hkrati še zmeraj razmišljal s svojo glavo.

Tudi jadralni letalci smo marsikje dvignili roke in se vdali v našo usodo, ki so jo vzeli v roke, denimo, pravniki. Vemo, da beseda zrakoplov (»plovnost«) ni beseda naših prednikov, a bo, kot kaže, ostala v zakonih, pa čeprav pravniki po vsej logiki sploh ne bi smeli imeti besede, ko gre za vprašanje jezika, saj njihova govorica ni niti malo podobna slovenskemu knjižnemu jeziku. Zanje in za mnoge druge bi bila kar primerna misel Jožeta Toporišiča, ki je v enem stavku povedal vse: »Slovenščino je treba spoštovati tako, kot svoj jezik spoštujejo veliki narodi.« (citat: Vesna Milek, SP Dela, 13. decembra 2014). Ljudje, ki odločajo, kakšen bo slovenski letalski jezik in ki jih je Pavel Magister, čeprav brez formalne izobrazbe, že razkrinkal, si zato mislijo, naj se gospod, ki ga tako tišči slovenski jezik, vendarle že preseli v stari pregovor o pseh in karavani.

Ker se na tako slovesen dan ne spodobi sitnarit in ker v resnici tudi OS spada v skupnost jadralnih letalcev, ki nima pristojnosti, da bi »prva vrgla kamen«, bom iz dolgočasja, zdaj ko so skoraj že mimo jadralna dogajanja na južni zemeljski polobli, na pamet napisal dvanajst dogodkov in njihovih povzročiteljev, ki so zaznamovali iztekajoče se leto 2014. Spoštovani jadralci, vabim vas, da si sami naredite svoj seznam, če pa nam ga boste poslali na e-naslov Niko Slana, ga bomo tudi objavili. Ker nas zanima vaše mnenje in smo zato tudi tukaj.

1

Jaka in Franc Jaklič

Branko Bunderla
Jaka in Franc Jaklič (AK Postojna) ter Branko Bunderla (LC Maribor), z vsemi sodelavci s katerimi obnavljajo stara letala. S svojim delom dopovedujejo, da ni pomemben samo ta trenutek, zdaj, ampak, da je bilo nekaj že pred njim.

2

Boštjan Pristavec prvak v preletih
Boštjan Pristavec (AK ALC Lesce), tekmovalec in jadralni pilot z mnogimi cilji (rekordi, fotografija), ki osmišljajo šport, ki mu pravimo jadralno letenje. Na svetovnem prvenstvu v Lesznem je pristal na 13. mestu, v Namibiji je s 1345,90 km dolgim letom v FAI trikotniku (celoten let je bil dolg 1428,30 km) postavil celinski rekord Afrike in bil ocenjen kot najboljši let na termiki v minuli sezoni.

Pristavec in Avsenek pred letom v znameniti sedmici

3

Gregor Petrovič v ptujskem orionu pred vzletom z vitlom
Gregor Petrovič (AK Ptuj), ki samega sebe pogosto imenuje sitnoba, saj letalcem okoli sebe v zadnjem času uspešno dopoveduje, da bo postalo vitlo življenjskega pomena za slovenske aeroklube. Gregor je imel v burnem letu, ki nas zapušča, še mnogo drugih »jadralskih« pripomb, predvsem pa meni, da naša JACL včasih brezglavo in bolj papeško od papeža sledi navodilom od zgoraj, ki nimajo temeljev v dejavnosti aeroklubov in letalcev, predvsem jadralcev. Tako kot Magister, se v svojih prizadevanjih čuti osamljenega, brez podpore jadralcev, za katere si prizadeva ustvariti prijaznejše nebo.

4

Denis Štrbenc deli naloge tekmovalcem v Szatymazu
Denis Štrbenc (DLC Novo mesto), predsednik jadralne komisije na LZS, je eden redkih jadralcev, ki je pripravljen svoj čas in denar vlagati v delovanje športne jadralne dejavnosti. Zatrjuje, da Letalska zveza Slovenije vendarle naredi za letalski šport več, kot si mislimo jadralci. Letalci na terenu si želijo, da bi odločneje zastopala šport, balonarji in podobni, ki letenje tržijo, pa naj se organizirajo v Gospodarski zbornici Slovenije ali kakšni drugi letalski organizaciji.

Denis Štrbenc in starodobnik sta pravkar pristala (in se ustavila kot Insa ura...)

5

Avgust Potušek tretji v preletih 2014
Avgust Potušek (KLC Slovenj Gradec), jadralec in podpredsednik slovenjegraškega aerokluba, ki je pokazal, kaj pomeni pripadnost jadralnemu letenju in ki mu je v samo osmih letih, odkar se ukvarja z jadralnim letenjem, uspelo nabrati ne samo 2000 ur letenja, uspelo pa mu je sestaviti tudi nekaj izvrstnih letov. Pred tem se je ukvarjal z jadralnim padalstvom a pozna se mu, da je bil nekoč vrhunski rokometaš in da ima v sebi še zmeraj vrednote športa. Ker so športniki zaslepljeni s svojim (osebnim) športom in ker ne poznam dovolj ozadij dogajanj v Slovenj Gradcu, sem si drznil pomisliti, da bi ga morali bolj občutiti tudi kot športnega delavca - glasnika svojega kluba.

6

Nik Šalej na DPJL 2014
Nik Šalej (AK Celje), mladi jadralec, o katerem ne vemo veliko, a to kar vemo je spodbudno. Svoje začetno (temeljno) jadralno šolanje je končal leta 2011, letos pa je v JAR že opravil FAI trikotnik 750 km. Tako hitrega napredka v zgodovini slovenskega jadranja najbrž ni napravil še nihče. Zavedati pa se je treba, da mladenič deluje v celjskem klubu, ki je v središču jadralnega letenja v Sloveniji in v delovnem okolju, ki neposredno podpira jadralno letenje. Takih možnosti za osebni razvoj ima (je imelo) zelo malo jadralcev in zato ga tudi najbrž ne gre dojemati kot vzornika mladim jadralcem. V slovenskih klubih je pot do jadralske zrelosti precej daljša in bolj trnava.

7

Sebastjan Ramšak vabi na pivo
Sebastjan Ramšak (AK Celje), državni prvak v 18-metrskem razredu, nekoč vojaški pilot in zdaj prometni pilot v Adriji, je že nekaj časa v vrhu slovenskega tekmovalnega letenja.

8

Boris Žorž drugi v preletih 2014
Boris Žorž (AK ALC Lesce), državni prvak v klubskem razredu. »V minuli sezoni sem uspešno tekmoval, zato pa nisem opravil toliko daljših letov, kot bi si želel. V prihodnji sezoni bom manj tekmoval, zato pa bom skušal opraviti več preletov. A vse je povezano s službo. Jadralski kolegi mi pravijo, da imamo zaposleni v državni upravi (ARSO) veliko prostega časa, vendar to ni res.« Lovec na visoke mednarodne uvrstitve bo v sezoni 2015 nastopil na evropskem prvenstvu v Rietiju, ki bo njegovo najpomembnejše tekmovanje.

9

Vojko Starovič
Vojko Starovič (AK Celje), jadralni pilot, o katerem se je v minulem letu veliko govorilo, a bolj malo v javnosti. Potrudil se je, da je razgibal mnoge pristojne za letalstvo, a jadralni piloti kakšne javne informacije niso bili deležni, čeprav je požgečkal tako JACL, KZPS, LZS in najbrž še koga. V njegovem primeru bi si lahko pomagali s Švejkom, ki so ga, v 6. poglavju prve knjige, prignali v zgradbo policijskega poveljstva: »Tu je vel duh tuje avtoritete, ki je ugotavljala, koliko je prebivalstvo navdušeno za vojno. Razen nekaj izjem, ljudi, ki niso zatajili, da so sinovi ljudstva, ki naj izkrvavi za njemu popolnoma tuje koristi, je policijsko poveljstvo predstavljalo najučinkovitejšo skupino birokratskih roparjev, ki so imeli smisel edinole za ječo in vešala, da bi rešili eksistenco zavitih paragrafov.« V današnjem času marsičesa ni več, ostale pa ustanove in paragrafi.

10

Peter Karnerna spletni strani
Peter Karner (AK Celje), snemalec. Pokazal je, da je kultura filmski zapisov pomembna. V Sloveniji ima vse več somišljenikov in ljubiteljev snemanja iz zraka, ki svoje izdelke uspešno objavljajo.


11

Marjan Bizjan, Franc Klajnšek in Pavel Magister pred Novakovo Edo V
Pavel Magister, nekdanji športni pilot, ki razmišlja o slovenskem jadralskem jeziku. Na spletni strani OS ima rekordnih 52.000 ogledov, a je nehal objavljati 17. avgusta. Zakaj? Zatrjuje, da v Sloveniji skoraj ni jadralca, ki bi ga podpiral v njegovih prizadevanjih. Predvsem pa se doslej še nihče od jadralcev ni javno vprašal, zakaj je nehal pisati. Zato meni, da za njegova razmišljanja ni zanimanja. V to razlago pri OS ne verjamemo.

12

31. 12. 2014 osamljene sledi v snegu na LJSG
Dušan Zakeršnik, direktor Aerodroma Slovenj Gradec, se je odločil prekiniti sodelovanje z obema izvajalcema letalske dejavnosti – družbo Aviofun in Koroškim aeroklubom. Obvestil ju je, da bo od januarja letališče zaprto za letališko dejavnost, uporaba letaliških površin in površin za letalsko dejavnost pa ne bo več dovoljena (povzeto po Delu). Primer privatiziranja slovenjegraškega letališča je zrel za psihoterapijo Slovenije. Za slovenske jadralce je letališče med Uršljo in Pohorjem pomembno izhodišče in zato bomo razplet še naprej spremljali z zanimanjem. Slovenski jadralci podpiramo lokalno jadralsko društvo v njihovih prizadevanjih za ugodno rešitev spora.

na vrh strani

Franci v blaniku S5-7111

Zakaj sem odpeljal voz z jadralnim letalom iz Lesc v Postojno in zakaj sem ga znova postavil v Lesce? V Postojno, ker sem tam pred tremi leti doživel čudovit jesenski jadralski teden, nazaj v Lesce pa, ker je dan pred tem pihal zahodnik in ker so se delali nad dolino lečasti oblaki. To zadnje je bila zgodovina dolga približno en dan. Izgubljeni dan se ne vrne in je le še zgodovina. Zato pa sem v Lescah dobil možnost, da skupaj s 83-letnim Francijem Schwentnerjem opraviva kontrolni let in še malce jadrava. Razveselil sem se druženja z veteranom, ki je letel že na Blokah po drugi vojni in ima v žepu še zmeraj licenco jadralnega pilota.

Priprava na pozno jesenski let

Poznava se že dolgo, a oba sva se drug drugemu znova predstavila, ker imena pač bežijo iz spomina. Prvi let se je končal hitro, saj sva odpela prenizko. Ves čas me je imelo, da bi prijel za palico in zapeljal letalo po svoje, a sem sklenil, da ne bom godrnjal, dokler ne bo treba ali mi vodenje letala ne bo ponudil pilot sam. V ponovljenem letu mi je dal več pooblastil, odpela sva precej višje in prvi zavoj ob pobočju sem začel z dvometrskim dviganjem, a samo do polovice. V drugem delu se je blanik pogreznil k pobočju, iz položaja, v katerem se je letalo še trenutek prej dvigalo, ga je bilo treba postaviti na nos, nabrati hitrost in se izogniti vejam, ki so že krepko molele v zrak. Vsaj tako se je zdelo.

Lisjak (foks) s potnikom ob pobočju Stola

Franci je zajavkal, češ, da sva nekam nizko, sam pa sem se zavedel neodgovornosti. Na srečo sva imela še dovolj zraka pod ritjo in jadranje sva nadaljevala brez posebnosti. Bilo mi je nerodno, da sem kolega spravil v neroden položaj, ves čas sem razmišljal samo še o zanki, v katero sem stopil. Ne vem, če je bil to alterego, ki mi je naslednjih štirideset minut jadranja tolkel v misli in me spraševal, zakaj se mi je zgodil ta neumni zavoj. Skušal sem si razložiti dogajanje? Nič pametnega mi ni padlo v glavo, čeprav je bilo na dlani, da sem naredil napako. Najbrž zato, ker večji del jadranja poteka skoraj podzavestno, opazovanje horizonta in šumi dajejo pilotu podatke o hitrosti. Nič se mi ni zdelo narobe. Ampak, saj je vselej tako. Do trenutka, ko je vse narobe, se zdi, da je vse v redu. Za samoobtoževanje nisem imel izhodišča zunaj sebe, zato sem pristal, da je bila kriva odločitev, da bo prva akcija zavoj k pobočju. Kaj bi lahko povedal preiskovalcem, če bi preživela na bukvah pod seboj? Vem, da sem po tem letu osvežil svoj varnostni program za letenje na blaniku in na enosedu. Ker sem vraževeren sem seveda kmalu pomislil na članek, ki sem ga napisal za Mladino. Slutil sem, da bi bilo bolje, ko se ne bi lotil pisanja, ker sem vraževeren in ker nihče ni imun za lastne napake, a v opravičilo za zapis, ki so ga nekateri razumeli kot kritiko nesrečnega pilota naj povem, da me je spodbudil novinar, ki je znova in znova uporabljal besedo strmoglavljenje in druge nesmisle.

Lisjak (foks) s potnikom je odpel ob pobočju Stola

Kasneje sem še nekajkrat prijel za palico in Franciju na pobočju pomagal, da je usmeril letalo tako, da sem pripomogel k bolj učinkovitemu dviganju. Na koncu sem se mu želel opravičiti, a sem to civilizacijsko pridobitev, pač po balkansko, opustil, po pristanku pa sem čisto zares izustil zguljeno frazo, češ, pomembno je, da sva preživela.  

Lisjak v strmoglavem letu nad stezo

Franci, ki je ves čas svojega leta čutil, da je preskočil vrsto za blanika in da je s tem prizadel mladega pilota, je že po tridesetih minutah želel pristati. »Moram dol, kaj si bo mislil fant, ki je bil pred menoj v vrsti za vzlet,« je venomer ponavljal. Komaj sem ga prepričal, da imava do dogovorjene polne ure jadranja še dovolj časa. Na 500 m višine sva že bila v zoni. Vodja letenja se je pogovarjal s foksom, ki je nekje nad nama delal akrobacije s potnikom. S Francijem sva skušala ugotoviti njegov položaj, a brez uspeha. Samo slutila sva, da je nad nama, vedela sva. da se v svojem elementu prevrača proti zemlji in da bo pilot, najbrž tako kot v vseh prejšnjih letih, ponudil sopotniku še ni nizek hiter let povprek čez stezo, da bi si v spomin vtisnil hitrost, saj visoko v zraku tega občutka ni mogoče dojeti. Če bi snemali akcijski film ne bi moglo biti »bolje«: s Francijem sva pristala v smer 14 in se zaustavila nekaj metrov pred asfaltno stezo, foks pa je pristal v nasprotni smeri in se, nekaj trenutkov kasneje, tudi ustavil skoraj na koncu asfaltne steze. »Top gun« akcija, ki pa varnostno ni bila kaj prida. Prav zato trdim, da imajo za varnost še najbolje poskrbljeno na športnem letališču v Königsdorfu v Nemčiji, kjer morajo vsa jadralna letala iz sedmih klubov, ki domujejo na tem letališču, pred pristankom skozi (dogovorjeno) točko, ki je natančno na višini 200 m, njen prelet javiti po radijski zvezi na zemljo in nato zaviti v tretji zavoj šolskega kroga. Tako ima kontrolor letenja na zemlji dober pregled nad dogajanjem. Nihče ne podaljšuje svojega leta še za nekaj sekund, nihče nikogar ne prehiteva v vrsti za pristanek, saj morajo vsi narediti približno enak šolski krog. Varno in zanesljivo.

Lisjak se pripravlja za nizek prelet nad stezo

Medtem ko sva s Francijem jadrala, se je ekipa na zemlji zabavala z izračunavanjem povprečne starosti posadke v blaniku. Nekdo mora poskrbeti za zabavo. Franci je za mizo na terasi restavracije celotni družbi velikodušno poravnal zapitek, nekateri smo se mu še uspeli zahvaliti. Pravi, da bo še nekaj časa letel, a da že razmišlja, da bo počasi nehal jadrati ali pa bo letel samo še z dvosedom. Najbrž pa bo še dolgo hodil na plavanje in sprehode ob Savi. Franciju je treba čestitati, saj je najbrž najstarejši slovenski jadralec z licenco. Ob priložnosti mu bom svetoval, da naj za svoje jadralske izlete izbira tudi bolj preudarne spremljevalce.

na vrh strani