|
Včasih v zraku opazujem jadralno letalo in se zalotim, da ga gledam z zavidanjem. Saj so redka, a si tudi še nisem odgovoril, kakšne vrste zavist naj bi to bila. Še najbližje je tista, ki je pogojena z estetiko. Duo discus je moj lepotni
ideal, še posebno, ko sem nekoč sledil Željku in Gregi na Flatlandu, v nekem termično neponovljivem dnevu. V polovici zavoja je bil DD nad menoj, pozneje sem se sam pred seboj izgovarjal, da sem ga gledal z nekimi drugimi očmi, zagotovo
ne s tekmovalnimi. V letošnji Nitri sem najprej pogledal, kako leti Flytoni na DD. Še zdaj, denimo, imam v spominu pristanek celjskega DD v bližini Mojstrane - mojstrski pristanek ter fotografija in letalo. Ker je letos padel v vodo tabor v
Martinu, se mi je oddolžila letalska Fortuna z Martinom – Grošljem in DD-jem. Že omenjeni Grega Bezjak me je dan prej poklical in me seznanil z mariborskim severom in vstopnico za letenje z Martinom. Hura, torej se ob koncu lanskega DP
v jadralnem letenju ni vse utopilo v pivu. Štajerci vedo, kaj so govorili in vso zimo so čakali na sever, ki so ga omenjali v Prievidzi.
Z Martinom sva prav tako uživala na mariborskem pobočnem jadranju, LX 7000 sploh nisem znal prižgati, ampak zakaj bi ga. Skušala sva le najti stopnišče v višje nadstropje, k stranki, ki je imela na vratih napis Lečasta Gospa. Tri ure sva se zaganjala v prdce, ki so smrdeli po rotorjih, a na vratih Lečaste iz zgornjega nadstropja je bil listek z napisom »Pridita kdaj drugič«. Nič ni pomagalo, da sva se oba priklonila v slogu in z DD. Še sam sem izpolnil obljubo in jim ob obisku vrnil davno izposojene ČB fotografije iz davne klubske pisarne. Na čudoviti veliki fotografiji se jadralca pripravljata na vzlet z žerjavom, na jesensko uživanje na severu, vsaj tako bi lahko sodili po topli usnjeni bundi, ki jo nosi učitelj. »Kaj za eno letalo pa je to,« me je vprašal, če se ne motim, Icek. Zgodovinska slika je romala v sobo, ki se imenuje »jadralna sekcija«, poleg pa še dve, prav tako zgodovinski, na zadnji strani je v lepi pisavi in s črnilom in jeklenim peresom zabeleženo: Dan mladosti 1958. Na fotografiji so piloti hitro ugotovili, kje v mestu je bila fotografija posneta, nikomur pa se ni sanjalo, ob katerem letalu so korakali pionirčki. »Kaj, TROJKA, a to je ime letala,« je nekdo vprašal dvakrat zapored, misleč, da ni dobro slišal, kar mu pripoveduje fosil. Ma, seveda je sramota, da v Sloveniji ne premoremo letalskega muzeje, pa na njem sploh ne bi bilo treba, da bi pisalo »Muzej slovenskega letalstva Zmaga Jelinčiča. Dovolj bi bilo, če bi bil ta naš letalski muzej samo virtualen, torej navidezen, o čemer se pri Opensoaringu samo pogovarjamo in torej nismo nič boljši od Zmaga Plemenitega Jelinčiča. Obisk na mariborskem letališču je bil koristen, saj sem prišel do nekaterih novih spoznanj o LC Maribor: da dobro sodelujejo s kontrolo letenja in varnostnim inženirjem, da imajo v klubu žensko sekcijo, Irena Kamplet je bila njena predstavnica, ki je tudi odjadrala nekaj ur, da se nič več ne borijo s shakespearovskim vprašanjem o vitlu, ampak je dejstvo, ki tudi drži klub pokonci. In, ne nazadnje, LC Maribor ima registrirano letalsko šolo, najbrž so kar prvi v Sloveniji. Ko sem odhajal smo si dejali, da se vidimo na jadralskem taboru, zadnji teden v juliju v Prievidzi, pa ne samo zato, ker imajo v klubskem bifeju pestro izbiro čeških vrst piva, ki jih vsak dan posebej spominja, kje so prijazni jadralski kraji.
|
Športni uredniki in jadralno letenje Prilika o besedi, ki je delo postala Bravo – Luka in Matija Žnidaršič Zgodba o samokritiki (just culture) Jadralci in Kontrola zračnega prometa (1) Prvaka sta Boris Žorž in Sebastjan Ramšak Roman Sušnik – jadralec in snovalec Prva svetovna vojna – in jadralci Odprto pismo jadralnim pilotom! Vseslovenski jadralski piknik v Celju Luka in Uroš uspešna v Vareseju Skoraj - do St. Moritza in nazaj Kawa četrtič v Sloveniji, Flytoni uspešen v Nitri Letalci, prižgite kresove in se veselite predsednika Za predsednika LZS – Milan Korbar Lov za naslov »vice« prvaka je odprt
|
|
