website statistics
Opensoaring.com



aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

ostale povezave


Sever po mariborsko
(OPENSOARING, 5. maja 2014, besedilo N.S., foto: Iztok Kodrič in N.S.)

Včasih v zraku opazujem jadralno letalo in se zalotim, da ga gledam z zavidanjem. Saj so redka, a si tudi še nisem odgovoril, kakšne vrste zavist naj bi to bila. Še najbližje je tista, ki je pogojena z estetiko. Duo discus je moj lepotni ideal, še posebno, ko sem nekoč sledil Željku in Gregi na Flatlandu, v nekem termično neponovljivem dnevu. V polovici zavoja je bil DD nad menoj, pozneje sem se sam pred seboj izgovarjal, da sem ga gledal z nekimi drugimi očmi, zagotovo ne s tekmovalnimi. V letošnji Nitri sem najprej pogledal, kako leti Flytoni na DD.  Še zdaj, denimo, imam v  spominu pristanek celjskega DD v bližini Mojstrane - mojstrski pristanek ter fotografija in letalo. Ker je letos padel v vodo tabor v Martinu, se mi je oddolžila letalska Fortuna z Martinom – Grošljem in DD-jem. Že omenjeni Grega Bezjak me je dan prej poklical in me seznanil z mariborskim severom in vstopnico za letenje z Martinom. Hura, torej se ob koncu lanskega DP v jadralnem letenju ni vse utopilo v pivu. Štajerci vedo, kaj so govorili in vso zimo so čakali na sever, ki so ga omenjali v Prievidzi.
 
MB sever je drugačen od celjskega. Malo po osmi uri zjutraj se je na severno pobočje tja nekam za Uršljo, že vlekel nekdo iz Celja. Zvečer pogledam na OLC in ugotovim, da je bil v zraku Boštjan Borštnar. Lagal bi, če bi naložil, da sem v silhueti jadralnega letala med vleko, med vožnjo po avtocesti, spoznal DD, a pravico si imam domišljati, da popolnost oblik, čeprav jih nisem videl, ni bila naključna, tako kot niso bile naključne številke 750 na OLC pri Guzi, saj si jih je večer pred tem zamislil in ni prej stopil s plina, preden se niso zavrteli kilometri s tem zaporedjem  številk na njegovem LX-nekaj tisoč.

Z Martinom sva prav tako uživala na mariborskem pobočnem jadranju, LX 7000 sploh nisem znal prižgati, ampak zakaj bi ga. Skušala sva le najti stopnišče v višje nadstropje, k stranki, ki je imela na vratih napis Lečasta Gospa. Tri ure sva se zaganjala v prdce, ki so smrdeli po rotorjih, a na vratih Lečaste iz zgornjega nadstropja  je bil listek z napisom »Pridita kdaj drugič«. Nič ni pomagalo, da sva se oba priklonila v slogu in z DD.

Še sam sem izpolnil obljubo in jim ob obisku vrnil davno izposojene ČB fotografije iz davne klubske pisarne. Na čudoviti veliki fotografiji se jadralca pripravljata na vzlet z žerjavom, na jesensko uživanje na severu, vsaj tako bi lahko sodili po topli usnjeni bundi, ki jo nosi učitelj. »Kaj za eno letalo pa je to,« me je vprašal, če se ne motim, Icek. Zgodovinska slika je romala v sobo, ki se imenuje »jadralna sekcija«, poleg pa še dve, prav tako zgodovinski, na zadnji strani je v lepi pisavi in s črnilom in jeklenim peresom zabeleženo: Dan mladosti 1958. Na fotografiji so piloti hitro ugotovili, kje v mestu je bila fotografija posneta, nikomur pa se ni sanjalo, ob katerem letalu so korakali pionirčki. »Kaj, TROJKA, a to je ime letala,« je nekdo vprašal dvakrat zapored, misleč, da ni dobro slišal, kar mu pripoveduje fosil. Ma, seveda je sramota, da v Sloveniji ne premoremo letalskega muzeje, pa na njem sploh ne bi bilo treba, da bi pisalo »Muzej slovenskega letalstva Zmaga Jelinčiča. Dovolj bi bilo, če bi bil ta naš letalski muzej samo virtualen, torej navidezen, o čemer se pri Opensoaringu samo pogovarjamo in torej nismo nič boljši od Zmaga Plemenitega Jelinčiča.

Obisk na mariborskem letališču je bil koristen, saj sem prišel do nekaterih novih spoznanj o LC Maribor: da dobro sodelujejo s kontrolo letenja in varnostnim inženirjem, da imajo v klubu žensko sekcijo, Irena Kamplet je bila njena predstavnica, ki je tudi odjadrala nekaj ur, da se nič več ne borijo s shakespearovskim vprašanjem o vitlu, ampak je dejstvo, ki tudi drži klub pokonci. In, ne nazadnje, LC Maribor ima registrirano letalsko šolo, najbrž so kar prvi v Sloveniji. Ko sem odhajal smo si dejali, da se vidimo na jadralskem taboru, zadnji teden v juliju v Prievidzi, pa ne samo zato, ker imajo v klubskem bifeju pestro izbiro čeških vrst piva, ki jih vsak dan posebej spominja, kje so prijazni jadralski kraji.    

 


Ob skoku v novo jadralno sezono

Športni uredniki in jadralno letenje

Prilika o besedi, ki je delo postala

Pismo

Priznanja za prelete 2014

Avtorji flaminga v Lescah

Bravo Luka in Matija Žnidaršič

Ptuj in vitlo

Rojstni dan Janeza Starihe

Zgodba o samokritiki (just culture)

Mita Vuković (1948-2014)

Stane Menegalija (1930-2014)

Jadralci in Kontrola zračnega prometa (1)

Prvaka sta Boris Žorž in Sebastjan Ramšak

Roman Sušnik – jadralec in snovalec

Dva na SP v Leszno

Prva svetovna vojna – in jadralci

Odprto pismo jadralnim pilotom!

Vseslovenski jadralski piknik v Celju

Luka in Uroš uspešna v Vareseju

Skoraj - do St. Moritza in nazaj

Boris Žorž četrti v Prievidzi

Sever po mariborsko

Kawa četrtič v Sloveniji, Flytoni uspešen v Nitri

Darilo za Veliko noč

Letalci, prižgite kresove in se veselite predsednika

Za predsednika LZS – Milan Korbar

Lov za naslov »vice« prvaka je odprt

Blog 2017

Blog 2016

Blog 2015

Blog 2014

Blog 2013

Blog 2011

Blog 2010

Blog 2009