|  
  aerokurier Online Contest
 OLC-I | Skupno OLC-I
 OLC-SI  
          | Skupno OLC-SI
                 
 
                 
                 
 
 
 
 
  Ostale povezave
 |  Ljubljanski phoebus je dobil brata
 (OPENSOARING, 6. novembra, Matevž  Stanovnik)
  Lepotec v Slovenj Gradcu
 Phoebusa starejšim pilotom  ni treba predstavljati, za mlajše pa vendarle nekaj temeljnih podatkov: je nastal  leta1964 in sicer iz letala phoenix, ki bilo prvo letalo kompozitne gradnje,  torej plastično letalo s polnilom iz balse. Konstruktorji Nagele, Epler in  Lindner so naredili nekaj sprememb pod okriljem podjetja Bolkow in razvili  letalo phoebus. Že v temelju je bilo zaznamovano z mnogimi presežniki, saj je  bila tovarna Bolkow v tistih časih edini evropski izdelovalec vesoljske  tehnike. Pri izdelavi so uporabili tedaj najnovejša gradiva in nove prijeme pri  gradnji. Phoebus je bilo prvo  serijsko plastično letalo, ki so ga izdelovali v treh inačicah:phoebus A – 15 m razpetine s fiksnim  podvozjem, phoebus B – 15 m  razpetine in  uvlačljivo kolo, phoebus C  – 17 m  razpetine, uvlačljivo kolo, vodna obtežba in  padalo za pristajanje.
 Bolkow je izdelal še nekaj  preizkusnih letal, denimo, phoebus B2 in B3, pri katerih so preizkušali letalne  sposobnosti z zakrilci ter manj znani phoebus M, v katerega so vgradili motor,  prenos pa izpeljali z dvojnim zgibom. Svoje letalne sposobnosti je phoebus  dokazoval na mnogih jadralnih prvenstvih, prvič so ga predstavili na svetovnem  prvenstvu leta 1965, z njim pa je letel R. Lindner, eden od načrtovalcev  letala.  Prvi phoebus na SP leta 1965  (Foto: K. Korpar)
 Tehnični podatki  
        
            
              |   | enota | phoebus B1 |  
              | Razpetina | m | 15 |  
              | Dolžina | m | 6,98 |  
              | Teža praznega letala | kg | 240 |  
              | MTOW | kg | 350 |  
              | Najmanjša  teža pilota z opremo | kg | 80 |  
              | Največja teža pilota z    opremo | kg | 110 |  
              | Največja hitrost | km/h | 200 |  
              | Največja hitrost v    zvrtinčenem zraku  | km/h | 200 |  
              | Največja hitrost v zapregi | km/h | 180 |  
              | Najmanjša hitrost | km/h | 60 |  
              | Najmanjše padanje 80 km/h | m/s | 0,62 |  
              | Najboljša finesa  |   | 38 |  
              | Hitrost pri padanju 1 m/s | km/h | 116 |  
              | Hitrost pri padanju 2 m/s | km/h | 162 |  
              | Nagib 45-45 pri 85 km/h | s |  3,5 |  Nakup
 Odločitev za nakup je  nastala dokaj hitro. Oglas sem našel na internetnih straneh. Lastnik Bruno De  Wouters, nekdanji vojaški in civilni pilot, sedaj pa predstavnik EASE za  zahodni Balkan, je opustil zamisel o odprtju muzeja starodobnih letal v  Belgiji, zato se je odločil za prodajo. Ker zaradi službe, družine in  vsakodnevnih obveznosti težko izkoristim vse dobre letalne dni, sem k nakupu  povabil še prijatelja Franca Popita in Igorja Štrumblja. Oba sta pristala in  pogajanja za ceno so se začela. Po mesecu dni smo se le zmenili za pošteno  ceno. Phoebus B1 je bil leta 2007 povsem prenovljen, tudi z  novim finišem. Letalo je bilo opremljeno z vsemi  inštrumenti, s padalom in prikolico, ki pa je bila prvotno namenjena drugemu  letalu.
  Med popravilom v Belgiji
 Za uvoz sem se najprej  obrnil na upravnika letališča Velenje g. Petra Vidmarja, ker sem vedel, da je  nedavno uvozil dve letali iz tujine. Za nesebično pomoč in vse informacije bi  se mu rad še enkrat zahvalil. Preden sem začel s »papirologijo«, me je svaril, češ  da je postopek za uvoz zelo zapleten. To sem hitro ugotovil tudi sam. Uvoz  jadralnega letala iz tujine je, kot rečejo v Alanu Fordu, »samo za ljudi  jeklenih živcev«. Sledil je klic na Upravo,  kjer so le potrdili, da potrebujem vse že znane dokumente. Poleg sledenja letalu,  od nakupa naprej, do vseh popravil, skratka vsega kar se je dogajalo z letalom,  je za uvoz nujno še CoA (Certificate of Airworthiness) in ARC (Airworthiness  Review Certificate). Tu so se stvari začele zapletati. Najprej prodajalcu ni  bilo jasno, zakaj vse to rabimo, potem so se pojavili precejšnji stroški s pregledi,  da ne govorimo, da je postopek trajal tri mesece. Prodajalec je med tem že  večkrat skoraj obupal, a na koncu smo le uspeli. S pripravljenimi pogodbami in  računi smo se odpravili v Belgijo. Po dvanajstih urah vožnje smo prispeli na  letališče Saint-Hubert, kjer smo se prvič srečali z g. De Woutersom. Letalo je bilo varno zloženo  v prikolici, podpisali smo še pogodbe, plačali račun in čakala nas je samo še  15-urna pot domov. Doma smo letalo podrobno pregledali. Sestavljanje letala je  dokaj preprosto in hitro. Pri pregledu smo ugotovili, da je notranjost še  originalna, zato smo se odločili, da jo preuredimo.  Lepotec - z modrim nosom
 Znova se je začela kalvarija  z dokumentacijo. Med čakanjem smo uredili še notranjost. Prvotna je ostala samo  instrumentna plošča, ki jo bomo, po testiranju instrumentov, tudi zamenjali.  Letalu smo prilagodili prikolico, kakor tudi homologacijo. Sredini avgusta je  bilo vse nared. Od dogovora o nakupu, pridobitev vseh dokumentov v Belgiji,  pridobitev vseh dokumentov v Sloveniji in registraciji je preteklo sedem  mesecev. Za testni let smo čakali prvo lepo vreme, na letališču Slovenj Gradec smo  ga dočakali 20. septembra.  LetenjeDejstvo, da je to največ  letala za najmanj denarja, je hitro vidno ob pogledu na tehnične podatke, da pa  to res drži, nam potrdijo doživetja med poletom. Že ogled phoebusa nam daje  slutiti, da je zaradi velikega smernega krmila zelo okreten po smeri, zaradi  nihalnega višinskega krmila pa občutljiv po višini. Učinkovitost po nagibu pa nam  letalo pokaže med letom.
 Pri vzletu ni težav. Letalo  hitro dvigne rep in zlahka sledimo vlečnem letalu. Zaradi majhne minimalne  hitrosti smo hitro v zraku. Vlečnemu letalu sledimo brez težav. Letalo je stabilno,  saj ima precejšen V-lom. V kroženju je miren in usklajen, pri minimalni  hitrosti močno strese in nima želje, da bi omahnil na krilo. Tako kot vse  plastike hitro pridobi na hitrosti. Premiki višinskega krmila pri večjih  hitrostih so zaradi »nihalni« repa majhni. V kabini pri vlačenju kolesa ni  pretiranega hrupa, sedenje je udobno tudi za večje pilote. Kabina je zelo  pregledna. Krožnica je neverjetno majhna, skoraj primerljiva z apisom. Zaradi močnega  glavnega nosilca v krilu so zavore pomaknjene na zadnjo tretjino globine krila,  kar kljub dvojnimi schempphirthovim zračnim zavoram ne omogoča zelo strmih  prihodov. Vzmetenje podvozja zelo dobro blaži vse neravnine na pristajalni  stezi. Krmila ubogajo do ustavljanja.  Krstni let – nad Uršljo
 Phoebus je letalo, ki za majhno  plačilo nudi največ. Če ga primerjamo z letali astir ali ASW 15, je 2-krat  cenejši, v primerjamo z letali DG-100 pa 3-krat. Vzdrževanje je kot pri vseh sodobnih  letalih. Da ni namenjeno zgolj rekreativnem letenju nam, kljub svojim  sposobnostim, dokazuje z nizkim faktorjem 96, kar je za sedanji razvoj klubskega  razreda zelo ugodno. Iz Belgije smo uvozili še  eno jadralno letalo, a to naj bo za prihodnjo zgodbo.                                                                                               na vrh strani
 |  Doživetja 2015
 Doživetja 2014 Doživetja 2013 Doživetja 2012 Doživetja 2011 Doživetja 2010
                       
 Fotolet 6: Vetrovno jutro, 13. oktobra 2009 Starodobniki na 15. Hahnweide 2009 Fotolet 5: Jutranja avantura  Sunseeker – sledi soncu Gregor Kavčič Srečanje starodobnikov
 Pogled na trikotnik 750 km Ob prijetnem še razmislek - o streli Matevž  StanovnikLjubljanski phoebus je dobil brata
 Marko KranjcMoje jadralno šolanje
 Fotolet 4: Valovi nad Koroško Robert  HriberšekPočitnice na subotiškem letališču Bikovo
 Fotolet 3: 8. tekmovalni dan DP Fotolet 2: Od plazenja po pobočjih do kraljevske višine   Fotolet 1: Čredno - v ravnino Leteči gverilci O Tiger Mothu in pristanku v hrib Ivo Kodrič in  Vine ŽakeljPrijazni lekciji letenja in zgodovine
 Matija KodričValovi nad Primorsko
 
 
 | 
   |