website statistics
Opensoaring.com ž



aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

Ostale povezave


Sunseeker – sledi soncu
(OPENSOARING, 23. junija, N.S.)

»Yes, I am American,« je Eric Raymond, konstruktor sončnega letala Sunseeker II, v odgovarjal firbcem v Lescah. Le redko slišiš človeka, ki bi svojo nacionalno pripadnost poudaril s takšnim ponosom. Zagotovo ga je samozavestna drža pripeljala do uresničitve nenavadnega projekta – izdelati jadralno letalo na sončno energijo. Na letošnjih svetovnih letalskih igrah v Torinu je med eksperimentalnimi letali znova požel največ občudovanja, za nameček pa je postavil še svetovni rekord za letala s pogonom na sončno energijo, saj se je povzpel na višino 6214 m (20,387 čevljev).

Za Slovenijo je še posebno zanimivo njegovo bivanje v Lescah, saj v svojih kratkih zapisih in fotografijah na www.solar-flight.com omenja leško letališče in državno prvenstvom v jadralnem letenju, seveda pa ni pozabil povedati, da je opravil let iz Lesc do Ajdovščine, kjer domuje Pipistrel. Eric Raymond bi si zagotovo zaslužil posebno nagrado za promocijo Slovenije in ne samo za svoje UL letalo, ki ne tehta več kot 120 kg (z opremo in pilotom ne presega 220 kg) in ki sončno energijo prek sončnih celic in majhnega elektromotorja prenaša na propeler na repu letala.

Eric je aprila s Sunseekerjem II prepotoval italijanski škorenj, vse do Sicilije, preletel je Alpe, kar ni mačji kašelj. Skoraj enotedensko bivanje v Sloveniji je končal v  Ajdovščini, od koder je skočil v Torino na WAG, pobral zaslužena priznanja in se vrnil v Zürich, kjer se pripravlja na drugi del evropske turneje, ki ga bo vodila v Španijo.

Projekt sončnega letala se zdi na prvi pogled preprost, a je Eric, po poklicu letalski inženir, moral rešiti kar precej tehnoloških ugank. Američan ima srečo, da živi v razviti deželi, tako da mu ni bilo treba daleč, da je našel zmogljive sončne celice in akumulatorje. Sunseeker I. je bil še manj zmogljiv, druga izpeljava, s spremenjenimi krili, pa precej boljša. S sončnimi celicami na vsej površini kril in na horizontalnih repnih površinah pridela letalo dovolj moči (1,5 KW) za horizontalni let, pri vzletu pa si pomaga z litijevimi baterijami. Za vzlet potrebuje kakšnih 100 m, a ko naleti na vzgonske tokove ugasne motor in se predal užitkom jadranja. Z drsnim razmerjem 1 : 35 je kar učinkovit, najbolj pa ga ovira močnejši čelni veter, saj njegova potovalna hitrost ni velika.

Eric je mladost preživel s športi v naravi, bil je kolesar, v veliko veselje mu je bilo potapljanje na vdih, kasneje je bil navdušen zmajar. Ob zmajarstvu je začel razmišljati o neznanski količini sončne energije in najbrž se mu je prav pri zmajarstvu porodila zamisel o sončnem letalu. Sodeloval je tudi pri nekaterih projektih letala s pogonom na mišično moč. Projekta sunseeker se je lotil pri 29 letih (1986). Približno tri leta je potreboval, da ga je od načrtov pripeljal do izpeljave. In ker so Američani v svojih zamislih navadno velikopotezni, je s Sunseekerjem I. že leta 1990 opravil let prek ZDA.

Da si Eric si ni zadal posebno lahke naloge, smo lahko dojeli, ko je pripovedoval, kaj vse je moral narediti, da je letalo vzletelo. Nenavadna je že konstrukcija, mnogo rešitev je narekovala potreba po čim manjši teži. Trup je zato samo tenka cev, precej težav je imel s propelerjem, smerno krmilo pa štrli navzdol in je hkrat opora pri vožnji po tleh ob vzletu ali pristanku. Eric navadno zagrabi svoje letalo na repu, naloži si ga na rame in ga potiska do vzletne steze. Za ravnotežje pri vzletu so krila na koncih kril prepognjena, v zraku pa jih poravna. Če ima na krilu pomočnika, to izravnavo krila opravi že prej.

Vijak, katerega polmer je približno en meter, opravi 1000 vrtljajev na minuto. Akumulatorji tehtajo 20 kg, nameščeni pa so v krilih. Sodobne sončne celice na krilih so povezane v 40 sklopov, motor pa napajajo z zaporedno vezavo. Krila so vpeta v trup letala tako, da noben del trupa ne bi metal sence na sončne celice. Celice v senci je v sistemu zaporedne vezave zavora (upor) za celoten sistem, pasivna celica se zato začno pregrevati, celoten tokokrog pa bi postal tako manj učinkovit.

Na svetovni letalski razstavi v Friedrichshafnu  so Sunseekerju podelili priznanje za najbolj inovativno letalo na svetu.

 

na vrh strani


Doživetja 2015

Doživetja 2014

Doživetja 2013

Doživetja 2012

Doživetja 2011

Doživetja 2010

Fotolet 6: Vetrovno jutro, 13. oktobra 2009

Starodobniki na 15. Hahnweide 2009

Fotolet 5: Jutranja avantura

Sunseeker – sledi soncu

Gregor Kavčič
Srečanje starodobnikov

Pogled na trikotnik 750 km

Ob prijetnem še razmislek - o streli

Matevž Stanovnik
Ljubljanski phoebus je dobil brata

Marko Kranjc
Moje jadralno šolanje

Fotolet 4: Valovi nad Koroško

Robert Hriberšek
Počitnice na subotiškem letališču Bikovo

Fotolet 3: 8. tekmovalni dan DP

Fotolet 2: Od plazenja po pobočjih do kraljevske višine  

Fotolet 1: Čredno - v ravnino

Leteči gverilci

O Tiger Mothu in pristanku v hrib

Ivo Kodrič in Vine Žakelj
Prijazni lekciji letenja in zgodovine

Matija Kodrič
Valovi nad Primorsko