|
Karel Čeč in Jani Ovsenik sta se zadovoljna vrnila iz dvotedenskega jadralskega safarija, ki sta ga preživela v Pokweniju v Namibiji. Dosegla sta vse načrtovano: »Uživala sva v letenju, odlični hrani in pijači, v prijetni družbi, ki jo je tokrat popestril Avstrijec Karl Rabender in njegova spremljevalka Lucie, opravila pa sva tudi nekaj lepih letov, najdaljši je bil dolg 750 km. Samo zadnja dva dneva sva zaradi dežja ostala na tleh,« je povedal in se vrnil k mednarodni posadki v Pokweniju, »Karl, avstrijski jadralec, ki je prodal svojo firmo in ustanovil dobrodelno fundacijo in se še bolj posvetil jadralnemu letenju, je s pozitivnim značajem držal pokonci vso družbo, prvi dan najinega prihoda je opravil let dolg 960 km s povprečno hitrostjo 160 km/h,« pravi Karel, ki ga je Avstrijec pripravil k razmisleku, ko je beseda nanesla na letenje med nevihtami: »Prvič sem slišal, da lahko strela udari tudi v jadralno letalo. Karl Rabender pozna vsaj dva primera, ko sta se pilota reševala iz gorečega letala s padalom. Baje je o tem tudi že nekaj napisanega in zato bi morali to informacijo bolj raziskati tudi v Sloveniji, še posebno piloti jadralnih letal z motorjem. Pravijo, da je karbon gradivo, ki lahko vzpostavi stik s strelo, in če imaš pod sedežem rezervoar z gorivom, je padalo najboljša možnost za rešitev iz gorečega letala. Tudi voda v rezervoarjih je lahko magnet,« pravi poklicni pilot. Jos van der Merwe, lastnik letalske farme v Pokweniju, je dozidal nekaj apartmajev, a ostaja pri odločitvi, da njegovo vzletišče na višini 1300 m lahko sprejme le floto desetih letal. Tako ostaja več prostora za spremljevalce. Njegova žena Annelie pripravlja kar 21 menijev, ponudba južnoafriških vin je izvrstna, novost pa je tudi Wolfgang, Namibijec, ki je dvajset let delal v Nemčiji, v letalskem centru pa je deklica za vse, saj jadralcem pomaga pri različnih opravilih pri letalih, pri popravilih, po potrebi je tudi kopilot ali vodič. Sicer pa se Jos, ki skrbi za kmetijo, prav zdaj bojuje s šakaloma, ki redčita njegovo ovčjo čredo. Letos se je v letalsko okolje v Pokweniju s svojim letalom EB 28 umaknil tudi nemški konstruktor Walter Binder. Kot kaže se v prihodnjih letih v Namibiji obetata še dve novi jadralski bazi, ena v bližini Pokwenija in Bitterwasserja, druga pa na letališču v Gobabisu. Zadnja naj bi bila po jadralnih razmerah še bolj zanimiva od že obstoječih, a je do uresničitve najbrž najbolj oddaljena. O gneči v zraku vsekakor se ne moremo govoriti pri 830.000 kv. km veliki deželi (Slo 20.000 kv. km). Slovenska jadralca sta svoj zadnji letalski dan pristajala v manjšem peščenem viharju in dežju, tako da sta imela letalo že v zraku prepleskano z redečim peskom Kalaharija (glej fotografije), nekaj jadralcev je na tleh pričakalo že nekaj centimetrov vode, nekaj pa jih je moralo na pristanek v Bitterwasser. Sicer pa je bil to prvi dež po 10. aprilu 2008, v enem samem dnevu je padlo kar 40 litrov na kvadratni meter, več kot ga navadno pade v vsem letu. Ob kratki informaciji še nasvet, če vas bo zamikalo letenje v Namibiji: »Pravočasno si rezervirajte prostor in jadralno letalo,« pravita Karel in Jani.
|
Fotolet 6: Vetrovno jutro, 13. oktobra 2009 Starodobniki na 15. Hahnweide 2009 Gregor Kavčič Ob prijetnem še razmislek - o streli Matevž Stanovnik Marko Kranjc Robert Hriberšek Fotolet 3: 8. tekmovalni dan DP Fotolet 2: Od plazenja po pobočjih do kraljevske višine O Tiger Mothu in pristanku v hrib Ivo Kodrič in Vine Žakelj Matija Kodrič
|
|
Ostale povezave
