aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

Ostale povezave

22. junija 2008

Od plazenja po pobočjih do kraljevske višine  
(OPENSOARING, 22. junija, Boštjan Pristavec)

Na dela prosti dan, z dobro vremensko napovedjo ter novim instrumentom LX 8000 in po pregrešno dolgem obdobju slabega vremena sem se, lačen letenja, spogledoval z nalogo trikotnik 800 km, kar bi mi prineslo vodilni položaj v FAI OLC točkovanju.

Polna 600-ka vode je bila na startu ob 9.30, vendar Tinetova informacija iz vlečnega ponyja, ki je večkrat povlekel akrobatskega foxa na višino 1250 m, ni bila obetavna: »Povsem mirna atmosfera.«
Končno smo nekaj pred 11. uro začutili prvi piš vetra. V zraku se je vendarle začelo dogajati. 13 minut čez 11. uro poletim. Odpnem na Hujah na višini 900 m. Takoj je bilo jasno, da se bom obdržal v zraku. Kaj kmalu sem ugotovil, da je bilo vreme še v povojih in da še ni zadostovalo za hitro napredovanje na nestresni višini, ki sovpada z letenjem nad grebeni Karavank in grebeni v Ziljski dolini.

Prvih 100 km sem se plazil po pobočjih in ob vsakem pogledu na naslednje pobočje pred seboj sem se bodril, češ, zdaj je že čas, da potegne. Na dokaj normalno višino sem splezal šele pri Toblachu (3100 m). Sledili so sicer lepi kumulusi, vendar zelo redki in s povprečnimi dviganji  od 1,7 do 2,5 m/s, kar je bila, glede na napoved, bolj klavrna podoba vremena. V znamenito dviganje nad srednje visokim vrhom tik pred Vipitenom (Sterzingom) priletim na  2100 m, vendar tudi tam ni bilo pričakovanega dviganja 3 m/s. Bilo je le 2,5 m/s.

Nadaljujem proti Maiernu. Tik nad severnimi grebeni nad Maiernom sem se v slabem dviganju povzpel na 3100 m, hkrati pa opazil, da so baze oblakov na severni strani, to je na področju doline reke Inn, občutno višje. Ura je bila 14:33 in odločim se poizkusiti še severno stran. Po nekaj minutah sem na 3600 m s pogledom na vabljivo posejane kumuluse proti zahodu v smeri proti Davosu. Ob 15.32 obrnem severozahodno od Zerneza in kmalu po daljšem letu naravnost obrnem dviganje dneva. Na 4100 m se v vzpenjanju s 4,3 m/s znajdem v manj kot petih minutah. 

Vračal sem se skoraj po isti poti. Prej omenjenega dviganja vzhodno od Sterzinga zaradi še zmeraj občutno nižjih oblakov sploh ne poizkušam ujeti. Držal sem se visokih grebenov, z občutkom, da se vreme vztrajno poslavlja. Čedalje redkejši in ostareli kumulusi so postregli z ne več kot z 2 m/s. Skušal sem zadržati visok profil leta, saj bi bilo še napadalnejše letenje prevelika ruleta. V Linških Dolomitih sem se zadnjič povzpel pod kumulusom, ki je bil le kulisa s slabim dviganjem.

Ves čas sem se oziral na podatek o vetru, ki je kazal na jugozahodnik približno 20 km/h, kar je dajalo občutek, da se bo možno od Laasa do doma pretihotapiti po južnih pobočjih grebenov. Vstopnico za gornjesavsko dolino in do doma sem si priskrbel na Dobraču.

Glede na daljšo odsotnost z domačih pobočjih sem odletel še do Menine planine in ob vračanju do Lesc doživel še zmeraj veličastno pobiranje na Veliki planini.  V Lescah sem pristal po osmih urah in štirinajstih minutah ter preletenih 779,8 km, s povprečno hitrostjo 100,63 km/h.

Datoteka IGC: 86MLJCQ1.igc

B. P.
Vovkov komentar
Boštjan Pristavec je že zgodaj zjutraj nalil vodo v svoj DG-600, potem pa je dolgo sedel ob kabini letala in preizkušal svoj LX 8000, ki ga bo uporabljal tudi na svetovnem prvenstvu. »Letet grem predvsem zato, da se navadim na inštrument. Res je super in rad bi izkoristil čim več možnosti, ki jih je nešteto. Z inštrumentom je treba delati podzavestno hitro, ne da v zraku šele razmišljaš, kaj narediti. Všeč mi je marsikaj, tudi tonski odzivi LX 8000. Ko zdaj poslušam oglašanje starih inštrumentov drugih firm, se mi zdi, da izražajo bolj žalost kot kaj drugega.«
Ko je Pristavec vzletel, so drugi jadralci še nekaj časa čepeli na štartu: »Tako zgoden štart si lahko privošči samo Pristavec,« je dejal Boštjan Vovk, član AK Ljubljana, in mečkal v rokah zemljevid.

na vrh strani