Opensoaring.com

aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

Ostale povezave

Pred valom in na njem …
(OPENSOARING, 17. aprila 2016, besedilo in fotografije Niko Slana, uredil Milan Korbar)

Jadralna letala so pustila obutev na tleh

Kako na kratko povedat, kaj se je dogajalo včeraj, ko je potegnil močan zahodnik? Da bi bilo dobro sploh kaj napisat, me je prešinilo šele pozno zvečer, ko sem naletel na kratek zapis Nejca Lokovška: »Vse pohvale kontrolorju letenja LJ Information. Hvala za sodelovanje! Nadziral je Leščane, Velenjčane, MB, NM in Celjane ter vsem omogočil, da smo maksimalno izkoristili čas, ko ni bilo potniškega prometa.« Seveda je mislil na jadralce. Res, kako so dejanja nekaterih samoumevna, kot da so samo zato, da ustrežejo. In kdo smo mi, ki se niti zahvaliti ne znamo? In potem se čudimo, ker ni sodelovanja? Bil sem hvaležen Nejcu, ker je premogel toliko občutka in je zapisal, kar drugi nismo znali.

Vrsta za vleko, skoraj kot na dirki

Jadralni dan je bil nekaj posebnega. Že na zunaj je kazal, da bo ugoden za jadranje in fantje iz leškega hangarja so že navsezgodaj vzleteli. Ekipa nemških jadralcev si je pripravila letala na travo pred asfaltno stezo in odšla na skupinsko meditacijo na teraso letališke restavracije. Sam sem se sprehajal pred hangarjem in šele Nejc me je spodbudil, da sem še sam sestavil letalo in ga z avtom potegnil na konec dolge čakalne vrste za vzlet. Začudil sem se, da je bil Nejc takrat, ko sem pripeljal svoje letalo na travnik, že na vrsti za vzlet, čeprav se mi je zdelo, da je prišel bolj na koncu. Dobro, sem si mislil, pač ne dojemam trenutka. In tako so domači fantje še kar kapljali pred stezo in se pripenjali na vrv vlečnega letala.

Nemški jadralski kolegi pa so še kar imeli raztresena letala, brez kakšne posebno urejene vrste, ki je spodbujala misel, da se jim pač nikamor ne mudi. Na travi in blizu vrste je nastala luknja, zato sem iz ozadja pripeljal letalo še malo bližje.
»Zakaj pa ne postaviš letala na štart,« me je nekdo vprašal. Iskal sem šahovsko logiko, ki bi mi dovoljevala, da bi preskočil dolgo vrsto nemških jadralcev. Stopil sem do skupine, v kateri je bil tudi možakar, ki sam ne leti, a mi je pomagal sestavili letalo.
»A čakate na vrsto za vzlet?« sem ga vprašal in se trudil, da ne bi v vprašanju zaznal kakšne panike, ker so bili tudi sami povsem sproščeni, daleč od napetosti, ki vlada, denimo, v skupini ljudi v deževnem dnevu na avtobusni postaji, ko želi vsak čim prej vstopiti. Na vprašanje se je odzval starejši gospod, me nekaj časa gledal, potem pa mi je prav počasi dejal: »Ja, prav imate. Mi vsi, ki smo tukaj ob strani, smo prišli jadrat in vsi želimo v zrak ...«

Naprej ali nazaj?

Požrl sem cmok in se vrnil k svojemu prvotnemu razmišljanju, s katerim ni bilo nič narobe. Zadnji sem pripeljal letalo do steze in zadnji se bom pripel na vrv za vlečnim letalom. V tem razmišljanju ni bilo nobene napake. Kdo je že rekel, da je vrsta ena izmed temeljnih civilizacijskih pridobitev?

Razgled iz zgornjega balkona nad Bledom

Čeprav sem načrtoval jadralno potovanje po grebenih in zahodnem vetru, sem se odločil, da bom raje skušal priti čim višje. Valovni oblaki so izzivali in treba je bilo poizkusiti, pa čeprav brez kisika. V zraku pa se je na radijski zvezi pojavil ljubljanski kontrolor letenja, ki je vedel, kaj želimo. Pomislil sem, kakšno srečo imam, da tam nekje v KZP sedi človek, ki ve, kaj se dogaja jadralcem. Zagotovo je jadralec, sem bil prepričan. Radijska zveza je postajala vse bolj nasičena s prošnjami jadralcev, da želijo višje, on pa, v skladu s svojimi zahtevami v zračnem prometu, ki ga je nadzoroval, je delil ali zavračal prošnje za vzpenjanje po valu navzgor. Čakal sem, kdaj se mu bo odpulilo, toliko je bilo sogovornikov. In tudi, ko se je javil nekdo, ki je imel zelo slabo radijsko oddajo, je ohranil potrpljenje in razumevanje.

To pa je izplen letalskega dneva in zasluga prijaznega kontrolorja.

Kaj lahko še rečemo v imenu vseh jadralcev, ki smo včeraj (16. 4. 2016), vsak na svojem valu iskali svoje veselje, neznanec pa je opravljal svojo službo? Še enkrat hvala uvidevnemu kontrolorju za potrpljenje in razumevanje.

Nina Lokovšek: O letenju na valovih
Nina Lokovšek
Ker je mnogo jadralcev letelo brez kisika, bi opozorila, da je čas uporabne zavesti (čas, preden izgubiš zavest zaradi pomanjkanja kisika) na 7600 m od 3 do 6min, na 6700 m od 5 do 10 min, na 5500 m pa od 20 do 30 min, odvisno od stopnje dejavnosti. To velja za zdravega odraslega. Pri nižji temperaturi, psihični obremenitvi, kadilcih, pljučnih in srčnih obolenjih, slabokrvnosti .., je ta čas krajši. Za lažjo predstavo - na zemlji je 21% O2, kar je enako skozi celotno atmosfero, je pa delcev kisika na 5400 m za polovico manj, to je, kot bi vdihovali zrak z dejansko 10% kisika. Na višini 5000 m je zasičenost krvi s kisikom 80%, na 6000 70%, nato naglo pada. Anestezist pri operaciji začne dodajati O2 pri 93% saturaciji O2.