aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

Ostale povezave

Tris – minulega vikenda
(OPENSOARING, 9. Oktobra 2016, besedilo in foto Niko Slana in Milan Korbar, foto iz AK Ptuj Damjan Erbus, tehnični urednik Milan Korbar)

Boris Kožuh v kabini letala R-26 Gobe

8. oktober 2016 je bil očitno dan, ki se je zdel zanimiv za marsikaj. Leški klub je izpeljal trening v natančnem pristajanju z Blanikom, Boris Kožuh je zvedel, da je AK Krila Kvarnera dobil v roke vse papirje za jadralno letalo Rubik R-26 Gobe in ga je želel preizkusiti, štirje člani AK Ptuj pa so se podali na 1.000 km oddaljeno letališče v Nemčijo, kjer so kupili že četrto letalo Bergfalke.

Z avtovitlom in Gobejem


Gobe v zraku nad Grobnikom

Na letališču Aerokluba Krila Kvarnera na Grobniškem polju pri Reki so člani preizkusili jadralno letalo Rubik R-26 Gobe. Polega Zorana Premuša in Žarka Luštine sta bila prisotna tudi slovenska jadralca Boris Kožuh in Niko Slana. Madžarsko dvosedežno jadralno letalo Gobe, ki ga je skonstruiral Erno Rubik – njegov sin je izumil znamenito Rubikovo kocko -, je zanimivo šolsko letalo, za katerega nekateri jadralci pravijo, da je najgrše na svetu. A ker je za jadralno letalo pomembno še kaj drugega od lepote, takšna ocena ni motila pri nakupu za majhen denar. Madžari so izdelali 194 letal Gobe, prvo je iz redne proizvodnje prišlo že leta 1963, tako da spada med starodobnike.


Boris Kožuh, Žarko Luština in Zoran Premuš

Letalo, ki ima najmanjšo hitrost 60 km/h, je lepo koordinirano, drsni kot pa ima nekoliko slabši od Blanika. Čez krila ima 14 metrov, tehta nekaj čez 200 kg. Zanimiva je kabina, v kateri je pilot na drugem sedežu nekoliko višje in pred seboj nima nobenega inštrumenta. Učitelj za hrbtom učenca se mora zanesti na svoj občutek za hitrost in višino, seveda pa lahko brez težav pogleda na položaj kazalcev v prvi kabini. Nekoliko nenavadna je celotna postavitev kabine, saj je rahlo povešena, tako da je treba upoštevati tudi ta dejavnik.


Start z avtomobilom in Gobe nad avtodromom Grobnik

Opravljenih je bilo sedem vzletov, vsi s pomočjo avtomobilske vleke. Z razmeroma kratko vrvjo sta bila vsaj dva vzleta visoka približno 300 metrov. Jadralci so bili z novo pridobitvijo zadovoljni, seveda pa ga bodo v naslednjih mesecih še večkrat dali na stezo, da bi uživali v lahkotnem letenju okoli letališča.


Zgodovinsko letalo Gobe

Trening v natančnem pristajanju z Blanikom


Nestrpno pričakovanje valčugca Pawneeja za prvi let

Vodstvo Aerokluba ALC Lesce se je letos že drugič odločilo, da sklene jadralsko sezono s treningom v natančnem pristajanju z Blanikom. Spodbuda za izpeljavo jadralnega dne, s pristajanjem v določeno polje, je prišla na temelju dobrih izidov, ki so jih naši člani dosegli lani in letos na podobnem tekmovanju v Prijedoru. Tudi pravila so bila v temelju vzeta s tega tekmovanja, tako, da so prilagojena razmeram na letališču Lesce. Dodatna spodbuda pa je bila nepričakovano dobra udeležba na lanskem treningu.


V pričakovanju prvih pristankov ob startni sladoledarici

Ivo Ropret je na posvetu s piloti predstavil nalogo, pogoje in način izvedbe. Jure Finžgar, podpredsednik kluba, je poudaril pomen takšnega treninga z varnostnega vidika, Boštjan Pristavec pa je dodal izkušnje, ki jih ima kot eden od dveh uradnih izpraševalcev za jadralne pilote in učitelje jadralnega letenja. Tudi on je posebno pozornost namenil varnosti letenja.


Strogi sodniki z lasersko merilno napravo

Prijavljenih je bilo 30 pilotov, ki so nalogo opravili bolj ali manj natančno. Ker so sodniki merili razdaljo od črte, ki označuje začetek travnate steze do zaustavitve letala, je bilo zelo zanimivo opazovati različne pristope v priletu na pristanek. Po lovsko hitri prilet, ki ga je izvedel Vito Starc, se je pokazal za zgrešenega, saj se kar ni mogel zaustaviti. Verjetno najboljši pristop k pristanku je imel zmagovalec, Aleš Janša, ki je tik pred ciljno črto dvakrat malenkost dvignil letalo, se dotaknil za skoraj dve dolžini letala znotraj polja in se zaustavil na razdalji 105 metrov od črte. Tudi drugi, Mart Ogrinc, ki je bil eden najmlajših (in najlažjih) pilotov, je potreboval 119 metrov. Na tretjem in četrtem mestu sta pristala učitelja, Jure Lokovšek, ki je najbolj izkoristil pristajalno polje, saj je z repnim kolesom dotaknil tik za črto in se ustavil na 1120 metrih. Tanja Pristavec, ki je bila za tretjino udeležencev tudi sodnica v letalu, je pristala pri 126 metrih. Tako je prehitela tudi Boštjana, ki se je dotaknil 15 metrov pred poljem in bil s 110 metri izločen iz uvrstitve.


Miro Kovič - Mik Mehanik se je pod budnim nadzorom sodnice Tanje zelo lepo peljal proti cilju, na koncu pa ga je prevaralo zadnje kolo, ki se je steze dotaknilo pred ciljno črto

Zanimivo je opažanje, kako je neposredno povezana teža pilotov v kabini Blanika in izmerjena zavorna pot. Lažji piloti so v prednosti, težji bomo morali pa nekako odstraniti balast, ki se je pod kožo nabral skozi leta. Prav tako so v prednosti mlajši, ki so najbolj vajeni letenja z Blanikom.


Tudi Dušan Prebil je bil za »mišji rep« prekratek. Ob pospravljanju pa so najbolj uživali najmlajši »piloti«.

Uspešen letalski dan se je končal z okusnim bogračem v brunarici in razglasitvijo najboljših. Za nagrade sta poskrbela Matjaž Zupan, predsednik jadralne sekcije in njegova mama, ki sta zanje spekla potico.


Prvo uvrščeni se z nagrado v roki ni pustil ovekovečiti Foto Marjan Dolničar - Dru

na vrh strani