Željava – med mitom in resničnostjo
(OPENSOARING, 23. marca 2017, besedilo Niko Slana, foto Niko Slana in Boštjan Kurent)
Kristjan Slokar, avtor makete
Mag. Janko Boštjančič, direktor Parka vojaške zgodovine v Pivki, je zadel žebljico, ko je za temo pogovornega večera izbral naslov predavanja Podzemno letališče Željava – med mitom in resničnostjo. Po ogledu velike makete letališča, ki jo je naredil in razstavil Kristjan Slokar (26, Cerknica), je bila velika predavalnica izpolnjena do zadnjega kotička. O življenju in zanimivih dogodkih so pripovedovali trije nekdanji slovenski vojaški piloti Vojko Gantar, Andrej Lipar in Marjan Žerjal, pridružila pa sta se jim je še radarist Ivan Cajnar in Zagrebčan Hrvoje Grgić (hrvojegrgic@yahoo.com), ki v okviru društva (Aerodrom ŽELJAVA) skrbi, da bi ohranili in promovirali ostaline edinstvenega vojaškega letališča JLA, ki v Evropi ni imelo tekmeca.
Hrvoje Grgić
Povod za srečanje je zagotovo veličastna maketa, ki daje dober vpogled v to, kaj se je v resnici skrivalo v podzemnih tunelih in kako so bile postavljene vzletno-pristajalne steze in vse, kar je spadalo poleg. Kristjan je za svoje delo, kot zatrjuje, porabil 1900 ur zelo natančnega dela. Izjemno zanimiv je bil pogovorni del večera, ki bi ga z lahko raztegnili tja do polnoči, saj spominov pilotov in vprašanj poslušalcev ni zmanjkalo. Vsi trije piloti so presenetili s svojimi pripovedovalskimi sposobnostmi, in niti za trenutek nismo začutili, da so več let preživeli v srbohrvaškem govornem področju, predvsem pa niso imeli težav z vzletanjem in pristajanjem in še mnogim drugim letalskim besedjem. Tudi umirjenost in racionalen pogled na dogajanje jih postavlja med intelektualce.
Vojko Gantar (levo)
Kaj je v Željavi mit? Predvsem to, da ne gre za podzemno letališče, pač pa za veliko zaklonišče za letala MIG. Iz nobenega od podzemnih hodnikov ni nikoli vzletelo nobeno vojaško letalo. V podzemnih tunelih je bil že tako zelo slab zrak. V osemdesetih letih je bilo v treh eskadriljah, od tega dveh lovskih, približno 52 letal, piloti pa so dokaj natančno povedali, koliko je bilo pilotov in spremljevalnega osebja. Veliko. Zanimiva je bila pripoved o življenju pod betonsko streho, še posebno pozimi, ko je iz letalski rezervoarjev, zaradi sprememb v okoliški temperaturi, iz letalski rezervoarjev iztekal kerozin. Več kot 100 ton težka vrata so zapirali samo ob vikendih. Za elektriko sta skrbela dva velika ladijska motorja, in ko zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov ni bilo vode za učinkovito hlajenje, se je življenje pod betonsko streho zaustavilo. Od začetka vojaškega oporišča Željava, prvo vojaško letalo je pristalo leta 1966, pa do razpada Jugoslavije leta 1991, je v nesrečah izgubilo življenje 69 pilotov, približno trideset pa jih umrlo za posledicami različnih nesreč.
Andrej Lipar in Marjan Žerjal
Polna dvorana je zagotovilo za uspeh projekta
Oporišče se je raztezalo na skoraj treh kilometrih, ljudi je vsako uro od enega na drugi konec razvažal kar avtobus. Vojaška postojanka, ki še danes buri duhove, je bila v skoraj popolni divjini. Nekoč so pilote in dežurne z avtobusom pripeljali do enega od vhodov, a nihče ni hotel izstopiti. Nad betonskimi vrati so si jih ogledovali trije volkovi. Medvedje so bil pogosto v gosteh, poleti pa je bil teren raj za kače. No, zdaj se šalijo, da bi lahko iz Željave naredili največje evropsko gojišče za šampinjone, ki bi jih razvažali kar z leteli. Toda bolj kot divje živali je pilote vznemirjal veter pri zemlji. »Nikoli nismo natančno vedeli, kakšen veter piha na katerem delu letališče, še najbolj pa nam je nagajal strižni veter. Nekoč je nekoga ob vzletu obrnilo na hrbet,« se je spominjal tragičnega dogodka eden od pilotov.
Skratka, celotno pripoved so posneli in upamo lahko, da ga bodo predstavili tudi na Youtube. Prav na koncu je spregovoril še Zagrebčan Hrvoje Grgić, ki se s prijatelji trudi, da bi Željava nekoč dobila bolj prijazno podobo. O tem razmišljajo tudi v okviru projekta Fly Croatia. In kaj je bistveno sporočilo Hrvoja, ki slovenskih ljubiteljem letalstva ponuja organiziran ogled letališča? Pristop in raziskovanje oporišča na lastno pest je tvegano, saj še zmeraj niso raziskali celotnega področja. »Varno je samo na betonskih tleh, vsakršen odmik v naravo pa je, predvsem zaradi min, zelo tvegan,« je poudaril.
Željava – posnetek predavanja
(OPENSOARING, 7. aprila 2017, Boštjan Kurent, video akuslan)
Na YouTube se je znašel tudi posnetek predavanja ob predstavitvi makete podzemnega letališča Željava pri Bihaču. Zaradi velikega zanimanja ga objavljamo tudi tukaj.
.jpg)
