website statistics
Opensoaring.com





aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

ostale povezave


»Hura!« - za gravitacijske vzlete
(OPENSOARING, 21. Septembra 2017, besedilo in fotografije Boris Kožuh)


Rubik R-26SU Gobe

Za naslednje leto 2018 pripravljamo izlet na Poljsko, kjer je več letališč, ki omogočajo gravitacijske vzlete. Gravitacijski štarti so bili najpogostejši način vzletanja na začetku razvoja jadralnega letenja. Na dovolj visokem hribu s pravšnjo travnato strmino je treba utrditi »vzletno stezo«. Taka steza je pravzaprav le dva do tri metre širok in manj kot 100 metrov dolg asfaltni pas ali pas iz tlakovcev. Za tako stezo še najbolj ustreza izraz zaletišče. Videl sem tudi zaletišče, kjer je trava pokrita z 2,20 m širokim trakom iz gume (odslužen pas za transport premoga iz odprtega rudnika). Jadralno letalo stoji na začetku zaletišča. Ko je pilot pripravljen, ga nekaj ljudi rahlo potisne po bregu navzdol. Od tod naprej vse naredi gravitacija: ko jadralno letalo pridobi potrebno hitrost, vzleti in odleti v dolino. Če piha čelni veter, lahko jadralno letalo takoj začne s pobočnim jadranjem. Redkeje je višina dovolj velika za priključek na termiko. Na nekaterih takšnih terenih se da pristati spet na vrhu hriba in takoj ponovno vzleteti, na drugih pa se pristaja v dolini in jadralno letalo potegnejo znova na vrh s traktorjem ali posebnim vitlom.

Na takšnih pobočjih se poslužujejo tudi vzleta s pomočjo gume. Na čeških zletih starodobnikov skoraj vsako leto organizirajo vzlete z gumo. Najpogosteje se takšni štarti izvajajo kar s trave in so bolj namenjeni letalski zabavi, kot pa poskusom jadranja.

Na gravitacijske štarte bi šli z dvosedežnim jadralnim letalom Rubik R-26SU Gobe. Možni smeri izleta sta dve.

Izlet v Jelenio Goro

Prva je vzletišče aerokluba Jelenia Gora v kraju Ježów Sudetski. Aeroklub ima dve letališči; eno je na hribu in drugo nekaj, oddaljeno nekaj kilometrov, v dolini.


Hangar na vrhu hriba (na desni se vidi začetek vzletne steze)

Ta kraj je zibelka proizvodnje jadralnih letal Grunau Baby. Ježów Sudetski je bil pred drugo svetovno vojno na nemškem ozemlju in se je imenoval Grunau. Ne le, da so tam izdelovali Grunau Baby, še bolj zanimiva je tam Góra Szybowcowa, na kateri leži letališče. Jadralnemu letalu se po poljsko reče szybowiec in bi to torej bil jadralski hrib. Na tem hribu so možni gravitacijski štarti na tlakovani stezi.


Tlakovana vzletna steza

Če jadralno letalo uspe pridobiti višino na pobočju, lahko tudi pristane na vrhu hriba, povsem ob vzletni točki. Vsaj tako zatrjujejo domači letalci. Vendar se mi po višini hriba nad dolino zdi, da se to zgodi zelo redko. Na skici letališča se vidi, da imajo več dovolj dolgih pasov za povsem varno pristajanje. Izraz »za povsem varno pristajanje« je nekoliko zavajajoč – zveni kakor opozorilo pred nevarnostjo, a v resnici teren omogoča pristajanje, kot na letališčih v dolini. Na risbi je označenih šest pasov, vendar nekateri zaradi naklona lahko služijo le za vzletanje. Seveda noben od teh pasov ni ne povsem raven in ne vodoraven.


Letališče Góra Szybowcowa

Vidi se, da sta v smeri 150-330 dva pasova (št. 2 in št. 3), ki se ujemata tako, da tvorita malodane enoten pas dolg 490 m+470 m. Za pristajanje v dolini služi pas številka 6.
Kadar letalo ne doseže vzgornika, pristane v dolini pod zaletiščem in ga z vitlom potegnejo v zrak, saj je višina vleke zadostna za varen pristanek na vrhu hriba. Pravijo, da stoji vitlo na vrhu hriba in potegne jadralno letalo s pasu v dolini. Sam si ne predstavljam, kako se da vzleteti, če je vitlo zgoraj, jadralno letalo pa spodaj. Ker pa tako pravijo tamkajšnji letalci, bo že tako res. Sicer pa bomo to v živo preizkusili.


Pogled z vrha vzletišča na Jelenjo Goro in gorovje Krkonoši

Mesto Jelenia Gora je približno tako veliko kot Maribor. Iz Ljubljane do Jelenie Gore je okroglih 800 km. Lahko izberemo pot čez Ljubelj, Celovec, Linz in Prago. Ta pot je krajša in veliko lepša, a traja dlje, saj vodi čez Ture. Na tej poti je najlepši del malo težje najti, zlasti, če iščemo bolj glavne ceste. Osemdeset kilometrov od Celovca, v kraju St. Georgen, zavijemo na levo po cesti 311 proti kraju Trieben. V Triebnu se usmerimo na avtocesto proti Linzu. Spotoma lahko obiščemo nekaj športnih letališč, največje je v Čeških Budejovicah. Če želimo potovati hitreje, se napotimo čez Šentilj, Gradec in Dunaj in od tam na Prago. Pot je nekoliko daljša, a prej pridemo do Prage. Če imamo pripeto prikolico z jadralnim letalom, je treba vsekakor izbrati to pot.
Jeżów Sudecki je kraj z nekaj tisoč prebivalci in je tik ob mestu Jelenia Gora, skoraj kot predmestje. Z Ježowa je do vzletišča le nekaj kilometrov po dobri asfaltni cesti. Na vrhu hriba ob vzletišču je hangar, stavba s prenočišči in celo dobra restavracija.
Najbolje bi bilo združiti dve letalski atrakciji, ki sta na isti poti: iz Ljubljane prek Prage do letališča aerokluba Rana pri mestu Louny, kjer vsako jesen zadnji teden v septembru organizirajo jadranje s starodobniki na bližnjem pobočju. O dogodkih na tem letališču je že nekajkrat pisal Niko Slana. Pogosto tam vzletajo tudi s pomočjo gume. Tam bi bilo vredno ostati dva dni in nadaljevati do Ježova Sudetskega in tam ostati še dva ali tri dni.


Na hribu ob hangarju

Izlet na goro Bezmiechowa

Drugi kraj, kjer so možni gravitacijski vzleti, je v Karpatih, na vzhodu Poljske, dobrih dvajset kilometrov od meje z Ukrajino. To je letališče aerokluba Tehniške univerze iz mesta Rzeszow. Letališče je na hribu Bezmiechowa. Od Ljubljane do Bezmiechowe je 920 km. Pot vodi čez Dunaj, Bratislavo, Košice in Prešov ali pa čez Budimpešto, Miškolc in Košice. Če želimo spotoma obiskati še bogat letalski muzej v Krakowu, moramo za Dunajem zaviti na Brno, Olomouc, Krakow in od tam naprej do Bezmiechowe.


Jadralno letalo na štartu v Bezmiechowi

Tudi tukaj je hangar na vrhu hriba, tlakovano zaletišče in celo velik hotel za pilote. Možnosti za pristajanje na vrhu hriba ni, pristaja se precej nižje v dolini. Jadralno letalo je treba po vsakem štartu s traktorjem povleči nazaj po pobočju do vrha. Tukaj je hrib višji in je veliko primernejši za pobočno jadranje. Kadar piha ustrezen veter, se vsak polet konča z jadranjem na vzgorniku.


Po vzletu zavoj in jadranje na pobočju

Senčna stran letenja tukaj je povratek jadralnega letala nazaj na vzletno mesto. Tudi tukaj opravljajo vzlete s pomočjo gume. Gravitacijski vzleti so veliko preprostejši, saj so ob pilotu v jadralnem letalu potrebni le še trije: eden drži krilo, dva pa potisneta jadralno letalo nekaj korakov po hribu navzdol. Za vzlet s pomočjo gume je potreben več kot ducat ljudi, povrhu pa je to precej naporno delo.


Letališče Bezmiechowa

Če želimo narediti nekaj gravitacijskih vzletov je bolj primeren Ježov Sudetski, za jadranje po gravitacijskem štartu pa Bezmiechowa. Torej bi za skupinski izlet izbrali Ježów, za individualne obiske in daljše bivanje pa Bezmiechowo. Blizu Bezmiechowe so v zadnjem času pripravili še eno vzletišče za gravitacijske štarte.

na vrh strani

 


V Šaleškem aeroklubu začetniki že na Twinu

Sedmi oktober na Ptuju

»Hura!« - za gravitacijske vzlete

Več o Savu Poljancu

Savo Poljanec – utrinek za zgodovino LC Maribor

FES na Green Speed Cup 2017

Dunaujvaros 2017 - srečanje starodobnikov

Hrvaška ekipa na EGC 2017 pravi: »Skuvali smo kavu«

WGC 13,5m Szatymaz 2017 v očeh tekmovalca

Razred 13.5 M – kako čez dve leti?

S starimi letali v Sinju

Sokol – leteči model jadralnega letala

Sveža jadralska kri v Mariboru

Željava – med mitom in resničnostjo

Od junaka do bedaka – Dan, ki ga ne bom nikoli pozabil!

Prešernov dan in Dan slovenskega jadralnega letenja

Blog 2017

Blog 2016

Blog 2015

Blog 2014

Blog 2013

Blog 2011

Blog 2010

Blog 2009