aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

Ostale povezave

Prijedor 2016 - s Pokalom Blanik
(OPENSOARING, 29. avgusta 2016, besedilo in foto Niko Slana, uredil Milan Korbar)

Ljubiša Armanda, steber prijedorskega kluba

V nedeljo dopoldne (28. avgusta 2016) so se slovenski jadralci, ki so se udeležili 11. Pokala Blanik, poslovili od Milana Markovića-Mikija in Ljubiše Armande, obeh glavnih organizatorjev tekmovanja v natančnem pristajanju z Blanikom in se poslovili od letališča pod Kozaro. Miki je mimogrede dejal: »Pričakujemo vas prihodnje leto. Tekmovanje bomo naredili še bolje kot letos!« Spogledali smo se in se glasno vprašali, kaj bi sploh lahko bilo še boljše? A pravo vprašanje je, kaj je to, kar že dobro desetletje privablja jadralne pilote iz vseh republik nekdanje Jugoslavije? Je to tekmovanje v natančnem pristajanju z Blanikom?


Jure in Irfan

Že pozno ponoči je na sklepni zabavi, ki ne gre brez izjemne gostoljubnosti in domače glasbe, k naši mizi prišel Ljubiša, sicer pravoveren planinec, ki so ga polne mnoge evropske gorske poti in brezpotja – tudi v Sloveniji, in dejal: »Ne morem si pomagat, priznam, da sem nepoboljšljiv Jugo nostalgik.« In je seveda poskrbel, da je glasbena skupina nekajkrat zaigrala himno letalskega srečanja Od Triglava pa do Vardarja. Dopoldne se je odprtja tekmovanja, ki s pravim jadralnim tekmovanjem nima veliko skupnega, udeležila ena od ministric Vlade BiH.


Na štartu

Ja, kdor je doživel gostoljubje članov Aerokluba Prijedor, si je moral sam pri sebi priznati, da Prijedorcem v tem pogledu ni kos nihče. Vsi, ki lezemo v to čudno evropsko državno in ekonomsko mešanico brezobličnega močvirja in boja za vsak evro, ki v nas ubija človeško plat bivanja, se bo moral vsak trenutek, ki ga bo preživel na letališču Urije, čuditi vsemu, kar bo doživel. Od brezplačne postelje na letališču ali v Motelu Atlantis, če bi želel, bi lahko kjerkoli postavil šotor, do tega, da je poskrbljeno, prav tako brezplačno, za vse in vsakogar, ki pride takrat na letališče za hrano, pijačo in prijazen nagovor na vsakem koraku. Vsakdo se je lahko preizkusil ob točilnem aparatu za izvrstno pivo Nektar, zvečer pa sta za razdeljevanje zlate penaste dobrine poskrbeli mladenki, ki jih je najbrž angažiral kar Nektar. Kdo ve? Tega piva v Sloveniji še nisem zasledil, ker najbrž nima za seboj vseh korupcijskih žigov, predvsem pa je iz neke druge in najbrž nezaželene ekonomije. V Prijedoru je bilo treba plačati samo vleko jadralnega letala.


Ekipa Jure in Ivo

Morda bo kakšen okoreli desničar dejal, da je vse zrežirano, da je srečanje ne vem kakšen vzvod stare in preživete ideologije, ki jo moramo, po nareku našega J. (ohna) Travolte, vsi sovražiti. V Prijedoru se niti v enem trenutku ni nihče pogovarjal o minulih dogodkih, tako kot tudi Francozom več ne pride na misel, da bi sovražili Nemce, ker … Seveda so nas jadralski kolegi iz Makedonije in Črne gore, denimo, spraševali, kako se imamo v Sloveniji. In kaj bi lahko odgovorili? Da je EU pač čudna tvorba, ki je naklonjena naši državi, saj iz pepela nekdanje republike goji svoje lastne tajkune in politike in se klanja nareku iz Bruslja, v kolikor sploh vedo, kje je to politično mesto, kajti bistvo in v geografiji pač pa v nečem drugem. Danes se ropa pod krinko nove ideologije in to je skoraj častno dejanje.


Ekipa iz AK Tuzla

Priznam, neznansko prijetno je priti v deželo, ki ji EU in »zahodna« civilizacija, ki s prezirom gleda na svoj vzhod, še ni nadela prisilnega jopiča svoje nasilne ideologije, a ji že meče pod nos drobtinice, da bi »zaostala dežela« zagrabila za trnek, tako nekako, kot to počno ribiči, ki hodijo na svoja skrivna lovilna mesta hraniti ribe. Iz evropskega denarja so na letališču nedavno postavili nov hangar in betonsko vzletno stezo. Prijedorci se zato niso spremenili, niso šli po stopinjah Livna. Dan pred odhodom na Pokal Blanik sem, denimo, zvedel, da je nekaj slovenskih ravnateljev za svoje dijake organiziralo končne izlete v zanimive kraje nekdanje skupne države Jugoslavije. Vsi so imeli zaradi tega precejšnje težave. Halo? Že slišim glasove, če se mi je zmešalo, ker delam reklamo za Jugo. Ja, z veseljem. Kratek sprehod in kava na glavnem sprehajališču v mestnem središču daje zagotovo boljši občutek človeškosti, saj ni videti množice turistov, ki bi na vsakem koraku telovadili s palicami za lastno promocijo. Tu so ljudje še normalni, vsaj tako se zdi.


Olimpija in Nektar - zakon!

Črnogorski jadralci so med tekmovanjem prevzeli »službo« za vlačenje jadralnega letala na startno mesto. V šali so dejali, naj nikomur ne povemo, da so morali v Prijedoru delati. Prijedorski Rajko Kotur, ki živi in dela v Ljubljani, tako kot mnogi drugi iz Republike Srbske, je bil eden od vlečnih pilotov, je bil vesel druženja na njegovem travniku. Mladi Adrian Milišić iz Sarajeva, ki s ponosom pove, da je bil njegov učitelj jadralnega letenja Irfan, in ga večina pozna iz Livna, kjer je bil prostovoljec in deklica za vse, se je sam ponudil, da bo nekaj napisal za Opensoaring o sebi in svojem sarajevskem klubu, a v angleškem jeziku, ker je pač njegova mama Angležinja in je to tudi njegov materni jezik. Zvedeli smo, da se je v AK Bihać zamenjala skoraj celotna vodilna ekipa, a to ne pomeni, da jadralci iz drugih klubov in še posebno iz Slovenije, ne bi bili zaželeni na njihovem travniku, tako kot so bili doslej. Tudi v Tuzli raste nov rod jadralcev, ekipa, ki spodbuja rast in veselje do jadralnega letenja, si želi, da bi se s svojimi dosežki čim prej pridružili smeri, ki vodi h kakovostnemu jadralnemu letenju. Premika se tudi v Podgorici.


Poletje z olimpijo

Nekakšna repriza Prijedora bo 17. septembra v Bovcu, kamor se bodo Prijedorci preselili za nekaj dni. Znova bosta tam Boris Kožuh in njegova Olimpija, za razpoloženje pa bo poskrbel s kakšnim lupingom s staro rdečelasko, tako kot v Prijedoru. Sicer pa je bilo na travniku in ob klubskih prostorih v Prijedoru tri dne nadvse živahno. Udeležba iz Slovenije je bila pičla, ne vem ali zaradi vzvišenosti ali ideoloških pregrad. Jure Kavšek (AK Jurika, Bovec) se je izkazal z drugim najbolj natančnim pristankom, zmagal je Makedonec Marjan Ivanovski iz Štipa. Jure je v paru z Ivom Ropretom (ALC Lesce) osvojil ekipno tretje mesto.


Letališče Urije

Na koncu kratkega zapisa še odgovor na vprašanje, kaj pomeni prijedorsko ali katerokoli podobno tekmovanje za Pokal Blanik v natančnem pristajanju. Predvsem neposredno in množično udeležbo na nekem letalskem dogodku, na katerem je bilo več tekmovalcev kot gledalcev. Kot smo na Opensoaringu že zapisali, nadvse cenimo, denimo, visoko uvrstitev obeh celjskih jadralcev na svetovnem prvenstvu v dvosedih, kjer sta nastopala sama in brez spremljevalne ekipe. Če Seba ne bi pisal o dogajanju, ne bi vedeli o tekmovanju prav veliko. V Prijedoru, na drugem koncu te kakovostne lestvice, so nastopali vsi in vsak ima o dogodku svoje vtise. Zato tega zapisa skorajda ne bi rabili.


Priznanja

na vrh strani