Bloke – osemdeset let pozneje
(OPENSOARING, 18. septembra 2016, besedilo in foto Milan Korbar, video posnetek iz 70. obletnice)
Fara na Blokah
Na Blokah je vedno lepo, še posebno takrat, ko se sonce v pozno poletni uniformi na polno upre v rahlo grbinasto, zeleno, skoraj neomadeževano pokrajino. Kdo bi vedel, morda so to imeli pred očmi in v mislih tudi prvi slovenski jadralni letalci, ki so si to deželo izbrali za zibelko svojega poetičnega početja – jadralnega letenja. Tudi v nedeljo, 11. septembra je bilo vreme božansko, kar vabilo je k dogodku, spominu na čas pred več kot osemdeset leti, ko so začeli odkrivati možnosti za šolanje jadralnih pilotov.
Nova knjiga spominskem kamnu pri Brniku
Moram priznati, trajalo je ves teden, da sem našel čas, se odpovedal tisti moji največji prijateljici, ki jo včasih imenujemo tudi lenoba in se spravil pisat prispevek o dogodku na Blokah. Vmes so se dogajale druge stvari, zelo veliko pomembnih zadev. V podjetju Aerodrom Ljubljana, d.o.o. so se spomnili, da je 1. septembra minilo petdeset let od največje letalske nesreče na slovenskih tleh, ko je 98 angleških državljanov končalo svojo pot na dopust, vsega 2 km pred pristajalno stezo na Brniku. Na srečo jih je 19 preživelo, med njimi ena od stevardes. Njen sin je bil na odkritju pomnika v gozdu pri Lahovčah. Lepa gesta in sodelovanje med podjetjem, krajevno skupnostjo (Občina Cerklje na Gorenjskem), Ambasado Velike Britanije v Ljubljani in še bi lahko našteval. Ob tej priložnosti so predstavili zanimivo knjigo Bineta Periča o gasilcih in letališki gasilski službi, ki je takrat nesebično sodelovala pri reševanju.
Ostanki temeljev hangarja na Vidmu pri Fari na Blokah
Verjetno se bo bralec vprašal, kaj za zajčka zmečkanega težim z Brnikom, ko je vendarle govora o Blokah. Ne boste verjeli, vendar je to z namenom. Bloke, prelep kraj v središču Notranjske, z neverjetnimi možnostmi za razvoj, se zdi čisto zaspan in vase zamaknjen kraj, ki mu ne uspe spoznati, kaj velikega za slovensko letalstvo se je tam dogajalo. Ja, bilo je marsikaj, vsi poznamo, upam vsaj, bloške smučarje, malo manj pa je znanega o drugih dogajanjih v zgodovini kraja. Že samo dejstvo, da se je 3. marca 1767. leta na Blokah rodil Gregor Kraškovič, ki je pred več kot dvesto leti, kot prvi človek s področja Slovenije, letel z balonom, bi nas moralo navdajati z navdušenjem. In seveda bi si želel, da tudi tam bivajoči to spoznajo kot svojo zgodovinsko vrednost.
Martina Hribar, neutrudna organizatorka karto za potovanje na Bloke iz predvojnega obdobja
Jadralno letenje pred in po drugi svetovni vojni na Blokah sem že večkrat omenjal. Starejši krajani, ki se tega časa še spomnijo, pričajo, kako so na skrivaj opazovali mlade letalce in jim zavidali. Žal pa občinska oblast na Blokah ni med temi, ki bi jih to zanimalo. Namesto, da bi Martini Hribar, ki je pred desetletjem pripravila zgodovinsko srečanje ob 70-letnici letenja na Blokah, priskočili na pomoč, so ji na vso moč »pomagali«, da bi morda le obupala in odstopila od namena, da na slovenski jadralski začetek pripelje čim več letalskih legend, ki bi se jim gotovo pridružili tudi mladi letalci. Žal so zamudili eno, upam pa, da ne tudi zadnjo priložnost za srečanje z živimi pričami letenja na Blokah. Upam si trditi, da je upokojenki sramotno zaračunavati najem občinskih prostorov za neprofitno prireditev, ki bi morala biti kraju v čast.
Ko so že vsi obupali, menda so celo nagovarjali krajane, naj nikar ne pridejo pogledat, kaj se dogaja v župnijski dvorani v vasi Fara na Blokah, je pobudo prevzel Dominik Gregl in pripravil zanimivo predavanje o vlogi prof. dr. Antona Kuhlja pri izbiri terenov in prepričevanju vojske predvojne Kraljevine Jugoslavije, da je podprla jadralno letenje na hribih po bloški planoti. Seveda ne gre brez tehnične podpore, ki me je še bolj povezala s prireditvijo.
Kurat Milan Pregelj je na ostankih temeljev hangarja vodil prigodno molitev
Slišati je bilo, da se precej letalcev na Blokah ni pojavilo, ker so na vabilu prebrali, da bo tam tudi letališko bogoslužje. No, vojaški duhovnik Milan Pregelj je to izpeljal precej nevsiljivo in za moj občutek nemoteče. Zbrali smo se ob ostankih temeljev nekdanjega hangarja na Vidmu nad Faro, ki so še danes lepo vidni. Se je pa ob lepem vremenu in idilični naravi že tam razvila debata o tem, kdo in kako so na Blokah leteli. Seveda so bili tam v glavnem povojni letalci. Od predvojnih je prišel Uroš Jenko, ki je pri svojih 94 letih še izjemno bistrega uma in zanimiv pripovedovalec. Tudi župan bi se mu lahko prišel poklonit, a ga, žal, ni bilo.
Sami znani obrazi!
Oktet Deseti brat in Oj Triglav, moj dom
Nekako smo se premaknili v dvorano, kjer so nas najprej v domoljubnem duhu pozdravili pevci okteta Deseti brat iz Črnuč. Vrhunski nastop in lep izbor pesmi je vse kar lahko napišem. Ansambel Bloški odmev je predstavil del svojega repertoarja. Benjaminu Ličerju-Bendžu, verjetno pa tudi drugim, je najbolj v srce segla za to priložnost napisana pesem o letalcih. Želja je, da bi jo posneli in predstavili širši javnosti. Ni nepomembno, da je vodja ansambla tudi ljubitelj letal in letalstva, hkrati pa eden redkih domačih podpornikov prireditve.
Ansambel Bloški odmev
S posnetkom izpred desetletja smo se spomnili Petračevih, Franceta, ki je lani umrl in Francke, ki pa je bila tudi tokrat med obiskovalci. Takrat, na srečanju ob 70-letnici letenja na Blokah, sta pripravila in zapela pesem o letalcih.
Petračeva France in Francka na prireditvi 70 let jadralne šole Bloke
Evropski poslanec Lojze Peterle je nagovoril zbrane
Srečanja se je udeležil tudi evropski poslanec Lojze Peterle, ki je povedal nekaj o tem, kaj bi se dalo narediti na Blokah, da bi se dalo celo pridobiti sredstva iz evropske blagajne. Žal pa je tudi v tem primeru manjkal predstavnik občine, ki je prvi, ki bi moral potegniti voz v smeri izdelave in izpeljave zamisli, ki bi jih morali s pomočjo slovenskih letalcev družno spraviti v življenje.
Uroš Jenko in Martina Hribar
Najstarejši letalec, ki je na Blokah letel še pred vojno, Uroš Jenko, je povedal nekaj zanimivih zgodbic o tem, kako je hodil na Bloke. Tisto, kako je zaslužil za letenje, pa kako so spali po senikih, si sami pripravljali hrano in tako dalje. Da so kot mladci tudi kakšno nagajivo ušpičili ni treba posebej poudarjati.
Dr. Dominik Gregl
Dr. Dominik Gregl je v precej obsežnem predavanju predstavil vlogo jadralskega središča na Blokah in vpliv prof. dr. Antona Kuhlja. Ob ostalem velja omeniti njegovo izvirno zasnovo jadralnega letala Inka, pa vlogo, ki jo je imel pri pridobivanju finančnih sredstev in podpori tedanje vojske za graditev letalskega centra na Blokah.
Edo Lorencon
Benjamin Ličer
Edo Lorencon je povedal, kako je doživel letenje na Blokah. Benjamin Ličer je predstavil zgodbo o reševanju zadnjih dveh vrabcev, ki sta letela na Bloka in iz katerih so sestavili tistega, ki danes visi pod stropom na letališču Brnik. To večini ni bilo znano. Janez Stariha, ki je mlajši in na Blokah ni letel, je povedal, kako se je na enem od jadralskih tekmovanj, ko je letel nad Blokami, zaljubil v deželo in si dal nalogo, da kupi posest. Kot nalašč se je kmalu zatem pojavila priložnost za nakup, a se je kasneje Blokam odpovedal in zemljo prodal. Med obiskovalci je bilo več 80-letnikov, med njimi Janko Leskošek, ki pravi, da je nekaj štartov napravil tudi na Blokah. Zraven bi lahko dodali še Francija Schwentnerja.
Na Brniku visi vrabec, ki je sestavljen iz dveh, ki sta letela po vojni na Blokah
Drago Gabrijel, ki je tudi močno povezan z letenjem na Blokah, predvsem pa z novejšim dogajanjem, ki so namenjena obuditvi spomina na začetke jadralnega letenja, se zaradi bolezni ni mogel udeležiti tokratnega srečanja. Zato pa se je potrudil in težki bolezni navkljub napisal pismo organizatorki in vsem obiskovalcem srečanja, ki si ga v celoti lahko preberete tukaj.
Na Blokah so ob Ljubljančanih leteli tudi jadralni piloti iz skoraj vse Slovenije, zato morda ne bi bilo odveč razmišljati o organizaciji osrednje slovenske letalske prireditve na Blokah v letu 2018, ko bo 80 let od takrat, ko je letalski center Bloke pridobil hangar in spremljajoči objekte. Seveda bi morali pri organizaciji sodelovati lokalna skupnost Bloke, za njimi pa Letalska zveza Slovenije s svojimi članicami, vse letalske organizacije in seveda Slovenska vojska. Morda bi to lahko bil nov začetek stare slave za Bloke. S pripravami bi bilo potrebno pričeti čim prej, če ne že kar »včeraj«.
Ostale povezave
