|
Tudi za letošnjo zimsko jadralsko sezono sva z Janijem, po nekaj težavah, uspela rezervirati letalo v Pokweniju. Dobila sva jadralno letalo ASH 25 EB 28, katerega nekdanji lastnik je bil Walter Binder, zdajšnji pa Axel Nuss, vodja letenja v Pokweniju. Nekaj izkušenj sva s to vrsto letala že imela pred leti, prav tako v Pokweniju. Zaradi velike elastičnosti kril potrebuje pilot nekaj dni letenja, da uspe dobiti dober občutek za termiko. Začetnih nekaj dni je minilo v znamenju modre termike in za Namibijo slabega vremena, ki pa sva ga dobro izkoristila. V enajstih dneh sva letela deset dni, opravila sva dva leta prek 1000 km in se vsak leteči dan uvrstila v prvo tretjino pilotov na seznamu OLC-ja. Walter Binder je letos v svoj kontejner naložil poleg svojega letala EB 28 še enosed EB 29, ki ga je posodil skupinici odličnih pilotov, seveda z željo, da eden izmed njih postavi svetovni rekord, kar bi bila odlična reklama za prodajo letala. Na pripombo francoskega jadralca Jacquesa Taverniera, da Walter pretirava z razponi svojih jadralnih letal, ker z njimi ne moreš pristat nikjer drugje kot na letališču, mu le-ta odgovoril: «Gradim letala in ne pristajala ...« Jacques je odličen jadralec z 22.000 urami jadralnega letenja (ja, to ni pomota), ki je bil zmeraj prvi na startu in leti tudi takrat, ko večina ostane na farmi in počiva. Večkrat se nama je pridružil pri zgodnji pripravi letala, ko tudi sama nisva hotela izgubljati dragocene ure na farmi s čakanjem na boljše vreme. Neverjetna zagnanost 69-letnega jadralca, nekdanjega vojaka tujske legije, je name napravila izjemen vtis. S svojo doslednostjo, načeli in disciplino je vsekakor dal svoj pečat jadralskemu taboru v Pokweniju. Pri skupnem številu ur mu konkurira, kolikor mi je znano, le še legenda jadralnega letenja Ingo Renner s prek 34.900 urami.
Za vse, ki nameravate kupiti svoje jadralno letalo, pa še tale zgodba letošnjega Pokwenija. Letalo EB 29 je v Pokweniju letel (kot prvi najemnik) Josef Eder, avstrijski državni prvak in tudi lastnik EB 29. Na enem izmed letov sta, skupaj z Axlom in njegovim starim dobrim nimbusom 3 letela 350 km in končala na enaki višini. EB 29 je nosil še 200 litrov vode, nimbus pa 2 litra. Po pristanku se je Josef spraševal, zakaj neki je pred leti prodal svojega nimbusa 3. Nekaj posebnega je v Pokweniju je vsakokratni obisk švicarskega jadralca Valentina Maederja. Valentin je poslovnež, ki je v Indoneziji kupil nekaj otokov, na njih pa omogoča bogatim zapravljati denar. Njegovo letenje je vredno razmisleka. Če si boste ogledali lete na OLC-ju, boste ugotovili, da je skoraj zagotovo pilot z najvišjo potovalno hitrostjo. Preskoke navadno opravi z indicirano hitrostjo 200 km/h in zato nekaj več časa (v odstotkih) kot drugi jadralci porabi za kroženje. Končni izid pa so potovalne hitrosti s približno 150 km/h. Vsekakor sva preživela še en odličen jadralski dopust z vremenom, ki ga lahko doživiš samo v Namibiji. Zakonca van den Merwe sta odlična gostitelja, ki si zaslužita komplimente za vse, kar se dogaja po pristanku.
|
Še en odličen jadralski dopust v Namibiji
|
|
