aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

jlet
soaringspot
lzs-zveza
miha thaler
womensoaring
soaringcroatia

ostale povezave

Namibija 2012 – po Boštjanovo
(OPENSOARING,11. januarja 2013, fotografija B. Pristavec, besedilo N. S.)

Ob pogovoru z Boštjanom se mi je prikotalila primerjava z Rubikovo kocko, na kateri piše »jadralna Namibija«. Leški jadralec je umetnik za reševanje neskončnih jadralnih kombinacij. Skrivnosti zanj skorajda ni več, razen zadnje - hitrost v FAI trikotniku 1250 km, ki je doslej ni zmogel še nihče.

Od Boštjanovih zadnjih dvanajstih letov prek 1000 km, z datumom december  2012, so zanimivi predvsem trije. V letu dolgem 1405,7 km je dosegel visoko povprečno hitrost, v dveh letih v magičnem trikotniku 1250 km pa je bil pred vrati zaželenega cilja. »V obeh sem ujel pravi tempo. Prvič vse do 35 km do tretje obratne točke velikega trikotnika 1250 km, ko je pred menoj zazijala modrina brez oblačka. Tistih 35 km do točke in prav toliko nazaj, do prvih delujočih kumulusov, bi bila prevelika izguba višine, saj ni bilo zagotovila, da bom našel učinkovit stik z oblaki, da bom našel ustrezno dviganje za nadaljevanje hitrega leta, in da bom sploh priletel do doma. Popoldne se je pač treba držati visoko. Dvakrat sem prekinil - prvič sem imel do točke, ko sem vedel, da nadaljevanje ni več mogoče, povprečno hitrost 152- in drugič, 154 km/h. Obakrat po približno 800-kilometrih, ko sem bil prepričan, da imam rekordni dosežek že v žepu,« se je spominjal Boštjan dogodkov, v katerih se mu je cilj znova izmuznil. »Ko se bo vse sestavilo, takrat bo dosežek toliko boljši,« se je zasmejal domislici. Morda s kančkom začimbe v kateri so bili motiv, jeza, želja, spoznanje, trma, veselje do letenja na južni polobli in dejstvo, da je rekord pač rekord.

Morda so drugače menili fantje, ki so prišli v Namibijo našpičeni, a so z dvosedom pristali na mehkem jezerskem blatu, precej od baze. Tudi Erazem Polutnik zagovarja stališče, da jadralci, ki prvič letijo v Namibiji, težko opravijo 1000 km dolg let, še posebno v trikotniku. Za spoznavanje jadralske Namibije si je treba vzeti čas. Tako nekako kot domačini na svoji cizi, ki jo je vlekel konjiček, kot na eni od Boštjanovih izvrstnih fotografij iz njegovih afriških obiskov. 

Let 1405 km – je bil cilj let prek 1500 km?
»Niti ne. Na vzhodu našega področja so napovedali nevihte. Verjel sem napovedi in ta dan sem skušal leteti s čim večjo hitrostjo. Mi je kar uspelo. Zavestno sem »žagal« gor in dol, ves dan se mi je dogajalo, saj držati hitrost prek 160 km/h ni mala zadeva. Zakaj sem se lotil hitrosti? Zamislil sem se nad hitrimi Binderjevimi leti. Odločil sem se, da se letenja v Namibiji tudi sam lotim nekoliko drugače. Nisem več vzletal v prvem možnem trenutku, ko se je dalo ostati v zraku, ampak uro kasneje. Vselej okoli 11. ure, kar pomeni, da bi še zmeraj lahko sestavil želeno napovedano nalogo v trikotniku 1250 km, seveda s hitrostjo 155 km/h ali več. Vse moje decembrsko letenje v Namibiji je bilo bolj ali manj namenjeno temu trikotniku. Poleg tega sem nameraval v slabšem vremeni (na velikem področju) postaviti še kakšen rekord. Vendar se  rezervnega projekta se nisem lotil, ker sem čutil, da bo decembra 2012 prišel pravi dan.

Svetovni rekord Madžara L. Hegedusa je bil nekaj posebnega?
»Madžar Laszlo Hegedüs je imel nedvomno srečo, saj je samo enkrat poizkusil, in se mu je posrečilo. Zdi se mi, da samo še jaz naskakujem njegovo hitrost v trikotniku 1250 km. No, vsaka napoved letenja med točkami v velikanskem trikotniku je hazard. Dejansko je problem napovedat in preletet vse točke v tako velikem trikotniku. Enkrat sem napovedal cilj in povratek. Kazalo je razmeroma dobro, morda bi spravil skupaj povprečno hitrost 180 km /h, a nevihte so preprečile izpeljavo.«    

Dva dni premora
Dva dni jadralskega premora je imel Boštjan zaradi težav z motorjem. »Začela je puščati voda, najprej smo jo dolivali in opazovali temperaturo. Odpeljali smo se k Binderju v Pokweni, v dveh urah smo razdri motor in ga znova sestavili. Našli smo razpoko na cilindru. Naslednji dan smo morali motor še uteči. Nismo veliko izgubili, saj vreme ni bilo nič posebnega.«

Kakšno je bilo ozračje v Bitterwasserju
»Osemdeset odstotkov so bili stari znanci, nekaj pa je bilo novih jadralcev. Nič posebnega. Kot zelo dobro letalo se je izkazal arcus, Reinhard Schramme je z njim postavil visoko raven dosežkov. Leteti je začel že konec novembra, ujel je nekaj dobrih dni z dobrim zgodnjim vremenom in  močnimi dviganji, čeprav ne z zelo visokimi bazami. Sestavil je nekaj dobrih letov, tako da ga ni bilo mogoče ujeti. Arcus je očitno izvrstno letalo, še posebno, če je obtežen. Piloti zatrjujejo, da ga lahko letiš z mezincem, okreten je kot 18-metrsko letalo.«

Je SP v Uvaldeju prineslo nova spoznanja?
»Seveda, tu sem dobil nove izkušnje za hitro letenje in za  optimiranje leta. S to izkušnjo sem nadaljeval v Namibiji. Kakšen teden sta bila v Bitterwasserju tudi Milan Petković in Wolfgang Janowitsch. Precej smo se pogovarjali. Janowitsch se je spominjal svojega nastopa v Uvaldeju. Dejal je, da po treh tekmovalnih dnevih še ni vedel, kaj dela narobe, da je zaostajal za konkurenti. Slab občutek se mu je vlekel do polovice tekmovanja. Spraševal sem ga, če je ta občutek pripisoval letalu in kaj bo naredil s svojim ventusom, saj je večina konkurentov letela z letali iz zadnjega tehnološkega razvoja, denimo, z JS 1 in z ASG 29. Meni, da ni razloga, da bi zamenjal svojega ventusa za karkoli drugega, ker razlike niso tako velike, da ne bi mogel s faktorjem in s svojimi izkušnjami tega nadomestiti. Morda je to samo njegova tolažba, v vsakem primeru pa je njegov pogled zanimiv. Zaustavila sva se tudi pri tekmovalnih razmišljanjih. Janowitsch stavi na občutek. Meni, da je seveda dobro, če o svojem letenju razmišljaš in ga tudi po pameti razčleniš. Nobenega smisla pa se nima s tem obremenjevati. Pri jadranju je treba iskati dobre občutke. Z njim se kar strinjam. Saj je fino, če vsak let analiziraš do popolnosti, če primerjaš in ugotoviš, da je šel nekdo 2 km/h hitreje, ampak ...«

Bo izkušnja ostala do EP v Franciji?
»Tam je povsem drugačen svet, hribi so nekaj drugega.«

Cilj in motiv ostaja enak tudi v prihodnosti?
»Lova na rekord se nisem naveličal. Pri tem uživam, morda sem za koga že dolgočasen. Morda je sorazmerje v tem - dolgo časa bo trajalo, da kdo preseže ta rekord in zato bo trajal dalj časa. Zmeraj bolj sem prepričan, da bi lahko trikotnik FAI 1250 km s tem letalom opravil s hitrostjo 160 km/h. Če mi bi to nekoč uspelo, bo dosežek težko popraviti.«

Ali letenje s sopilotom ni ovira, ko gre za rekord?
»Ni. Ko gre za lete za značke, moraš biti v letalu sam.«

Je bilo v Afriki še kaj novega?
»Ko sem letel za disciplino cilj in povratek, sem za zabavo na kabino pritrdil majhno kamero GoPro. Ni nastalo nič posebnega, vsi posnetki so zelo čisti, vendar je vse posneto iz istega zornega kota. Zame je bilo snemanje zanimivo in nekaj novega. Zdaj moram posnetke sestavit.
Zdaj prihaja v Bitterwasser tudi Bernd Goretzki, vodilni človek pri TopMeteo, motor nemške firme, ki v Evropi in po svetu ponuja vremenske napovedi za jadralce. V Namibiji postajajo z njim bolj kakovostne tudi vremenske napovedi,  a še zmeraj manjka podatkov za natančnejšo napoved.
Novost so bili pogovori o jadralnem letenju v Maroku. Zatrjujejo, da je skoraj bolje kot v Namibiji, vendar le kratek čas, ker kmalu nastopi obdobje slabše vidljivosti. Skupina evropskih jadralcev leti tam že nekaj sezon in zatrjujejo, da je možno opraviti tudi trikotnik 1400 km. Povabili so me, a mi ne znese.«

Jadralskih izkušenj ti ne manjka ...
»Brez večjih prekinitev letim že vrsto let, ne samo v domači jadralski sezoni. Največ k izkušnjam pripomorejo močna tekmovanja ali pa letenje pri katerem se lahko primerjaš, ker letiš iz istega letališča kot konkurenca. Imeti moraš cilj in motiv, če želiš kaj opraviti. Izgubljen sem, če grem v zrak, pa ne vem ali bom šel na vzhod ali na zahod. Tako leti veliko jadralcev tudi v Namibiji, letijo samo v smeri boljšega vremena. Zame se igra začne z razmišljanjem o vremenu prejšnjega dne, potem ugibam, kaj se obeta naslednji dan, kakšen trikotnik bi bilo možno opraviti. Svoje povesta jutranja vlaga in temperatura, malo se je treba obrniti okoli sebe in čutiti kakšno je vreme, tako, na pogled. Potem šele pride splošna vremenska napoved za dan, ki je pred nami, dojeti želim, kako se primikajo polja visokega in nizkega pritiska in kakšni bodo splošni vetrovi. Tako nekako je izpolnjen čas med deveto in poldeseto uro, ko se je treba odločiti za cilj. Vsekakor mora biti cilj točka ali trikotnik ... Letiš proti cilju, dokler gre, ko ne gre več, še zmeraj letiš, a to je že bolj zapravljanje časa.«

PRIEVIDZA