aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

jlet
soaringspot
lzs-zveza
miha thaler
womensoaring
soaringcroatia

ostale povezave

Aerozaprega.si, 2013

Zima je tu in s tem konec letošnje sezone srečanj modelarske Aerozaprege.si. Če se ozrem nazaj je za nami že šesta sezona srečanj, ki je izpolnila in celo presegla vsa naša pričakovanja. Izvedli smo devet srečanj ter kampa v Livnem in v Osijeku. Osnovni namen naših srečanj je druženje in skupno letenje. Razmišljali smo tudi o tekmovalnem letenju, a smo ugotovili, da bi se krog udeležencev močno zožil. V primeru, da bi tekmovali GPS Triangle bi mogoče imeli na domačih tekmah štiri do šest tekmovalcev. Tako pa je bolje, da se le-ti teh udeležijo v tujini, kjer je tudi prava konkurenca. Tako ostaja osnovni namen srečanj druženje, skupno letenje, izmenjava znanj o modelih, letenju, jadranju... Seveda je tudi tu zdrava tekmovalnost med modelarji, ki omogoča razvoj naše dejavnosti. Tako sta se znanje in kvaliteta samega letenja v teh letih močno izboljšala kot tudi samo poznavanje vremena in tehnike jadranja. Ob dobrih termičnih pogojih se leti okoli ure ali preko nje in  niso nobena redkost. Seveda je k temu veliko pripomogla telemetrija, ki nam javlja podatke med samim letom (vario, višina, hitrost, pozicija, napetost baterij…).Tu gre zasluga Andreju Vrečarju, ki je razvil odličen sistem telemetrije (RC Electronics), ki nam je v veliko pomoč pri jadranju.

Jadralni modeli so v letošnjem letu naredili korak naprej, saj je poletel še drugi Arcus 1/3 ter APIS 1/2.5, APIS Electro FES ter še nekaj modelov v merilu 1/3. To merilo je vedno pogostejše pri modelih na naših srečanj, res smo postali veliki. Modeli preko šest metrov ponudijo čisto drugačno dimenzijo letenje. Vlečni modeli so prav tako naredili korak naprej in jih ni nikoli zadosti…dobili smo dva Swiss trainerja z razponom 3,6m ter motorjema od 120 do 150ccm…Wilgo v merilu 1/3,5, dve Citabriji z razponom preko 4m in motorjema + 150ccm ter še nekaj manjših.

Vsako leto pričnemo z novoletnim srečanjem na Lijaku pri Novi Gorici, nadaljujemo na Primorskem v Vipavi in gremo preko Slovenije proti Štajerski kjer običajno zaključimo sezono. Letošnja pomlad je bila muhasta in polna dežja tako, da smo v aprilu in maju ostali brez srečanj vse do tabora v Livnem, kjer smo končno imeli srečo z vremenom in se dodobra naleteli. Tabor je bil že 4. zaporedoma in se ga je udeležilo 13 modelarjev iz Slovenije in Italije. Ekipa je bila sestavljena iz izkušenih »livancev« in iz novincev, kar tabor še bolj obogati in popestri. Skupaj z AK Livno smo organizirali modelarski miting, ki je pritegnil kar nekaj pozornosti in zanimanja obiskovalcev ter medijev. Udeležili so se ga tudi domači modelarji iz Bosne, kar bomo ponovili tudi naslednje leto ob 30. letnici AK Livno, ki je bil prvotno ustanovljen kot modelarski klub za EP 1984 in SP 1985 prosto letečih modelov. Po vrnitvi iz Livna se je tudi pri nas vreme stabiliziralo in smo tako do poletnih počitnic izvedli tri srečanja. Novo mesto, kjer imajo modelarji svoj prostor na koncu letališke steze in je vedno priljubljeno zaradi odličnih pogojev za jadranje, saj bližnji Straški hrib omogoča odlično jadranje. Uroš Šoštarič z modelom ventus 2c, 5.5m preletel 244km, let pa je trajal 4h 3m kar potrjuje odlične pogoje za jadranje z modeli.  Matej Puntar je dosegel višino 1454,5 m nad štartom.

Vrhnika je tradicionalno na koledarju 25. junija in če je le praznik povezan s koncem tedna se srečanje odvija dva dni s kampiranjem in večernim piknikom. Poleti je na nek način mrtva sezona, saj je čas dopustov in vročina naredi svoje in ni primerno, da bi stali sredi steze. Tako se dobimo koncem avgusta v Krškem, kjer Alpski modelarski klub in MK Krško skupaj organizirata največje srečanje pri nas. Udeležba preko 40 modelarjev, v skupaj treh dneh srečanja. Zadnja leta imamo nekaj »smole« z vremenom, saj je prevroče, a Krka je blizu, da se osvežimo. Na tem srečanju se zberejo tudi modelarji z modeli Vlada Kobilive iz Bleda, ki že vrsto let izdeluje DG 600 in DG 1000 1 / 4 in APIS 1 / 2,5. Zanimivo, da me Krško spominja na Livansko polje, ki je prav tako obkroženo z hribi in nudi enkratne pogoje za jadranje. Ker je modelarsko letališče v Krškem prostrano si lahko privoščimo letenje na dveh stezah. Ena za vzletanje in druga za pristajanje, kar zahteva kontrolorja letenja in disciplino samih modelarjev. V ta namen imamo spisan priročnik letenja na srečanjih aerozaprege, ki vedno bolj stopa v veljavo, saj je mnogokrat prava gneča, predvsem, če so dobri termični pogoji in vsi želijo naenkrat v zrak.

Celje je kraj, kjer modelarji organizirajo srečanje modelov starodobnih letal. S tem srečanjem želimo spodbuditi gradnjo starodobnikov, predvsem slovenskih konstruktorjev. Če bo vse po sreči spomladi poleti leteča maketa jadralnega letala Sokol razpetine 6m v samogradnji Braneta Volka. Slovenski konstruktorji so konstruirali nekaj uspešnih jadralnih letal, ki jih je zbral g. Anton Pavlovčič modelar in zaposleni v tovarni Letov.

Proti koncu sezone izvedejo koroški modelarji srečanje v Radljah ob Dravi, kar modelarji združijo z obiskom znane modelarske trgovine čez mejo. Vedno manj modelov je mogoče kupiti v modelarskih trgovinah, saj se na nek način v večini tu pojavljajo le še »igrače« iz Kitajske za širši krog modelarjev. Za našo dejavnost je na nek način ostala samo še »butična« proizvodnja in prodaja po naročilu. Modeli so vedno večji in tehnično zahtevnejši Proizvajalci, ki so hkrati tudi prodajalci, se prilagodijo željam in zahtevam posameznega kupca. Izbiraš med vrstami materiala, kot so klasična steklena vlakna, kevlar, karbon, različna oprema kokpita, podvozja…

Cerkvenjak je lepo prizorišče kjer nas člani AK Seršen lepo sprejmejo kljub temu, da letimo na njihovem letališču, ki je prvotno namenjeno športnemu letalstvu. Vedno pogosteje se nam dogaja, da aeroklubi nimajo posluha za modelarstvo in so modelarji nezaželena letalska dejavnost na športnih letališčih. S tem letalstvo izgublja stik z svojo osnovo in mnogimi potencialnimi jadralnimi piloti. Opažamo razliko med modelarji, ki so pričeli modelariti v aeroklubih in tistimi, ki nikoli niso imeli stika z letalstvom. Prvi na modelarstvo gledajo kot na del letalstva kar drugi ne in na nek način gredo vsak svojo pot.

Zgleden primer takega sodelovanja je AK Osijek, kamor so nas v začetku meseca oktobra domači modelarji povabili, da jim predstavimo aerozaprego, ki jim je še nepoznana, a vedno bolj zanimiva. V klubu imajo močno ekipo F3J tekmovalcev in organizirajo tudi tekme za eurocontest F3J. Veliko truda vložijo v vzgojo mladih tako, da so nas presenetili s številom mladih modelarjev, kar je pri nas redkost. Prišli so do spoznanja, da potrebujejo nekaj za sprostitev, druženje ter predvsem letenje z maketami jadralnih letal kjer jim bomo priskočili v pomoč.

Kako naprej? Predvsem pridobiti še več modelarjev, ki jim je všeč aerozaprega in s tem razširiti to dejavnost in njeno razpoznavnost. Izboljšati nivo letenja in jadranja ter seveda tudi akrobatiranja z modeli. Kar se modelov tiče nas v letu 2014 čaka nekaj novitet med jadralnimi modeli, kjer se že spogledujemo z merilom 1 / 2,5 in kar nekaj super cubov v merilu 1/3 je v izdelavi kot tudi 1 / 2, tako kot sem že rekel, vedno večji so, a tu se naj bi tudi naše meje končale in počasi bomo prestopili v merilo 1 / 1, kjer se vidimo.

Uroš Šoštarič, december 2013

Slike: arhiv Aerozaprege.si