aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

jlet
soaringspot
lzs-zveza
miha thaler
womensoaring
soaringcroatia

ostale povezave

Divjecesarski trikotnik FAI 750km
(OPENSOARING, 18. maja 2008, Luka Žnidaršič)

Trikotnik, ki ga je obletel Jani Škedelj

Že leta 1993 (21.Maja) je Jani Škedelj iz Petelinje vasi (Konigsdorf) uspel z svojim Discusom, kot eden prvih obleteti napovedni FAI trikotnik v dolžini 725km, in s tem pokazal kakšni leti so možni v tem predelu Alp. Po rodu Slovenec, ki je sicer živel v Münchnu, si je takrat s tem letom priletel tudi teden dni letalskih počitnic na slovitem posestvu Barona Hiltona v Nevadi. Kasneje je prišel na naše državno prvestvo, kjer sva se spoznala. Za naslednjo pomlad sva se dogovorila, da bova v paru poizkusila obleteti 750km trikotnik iz Lesc ali iz Konigsdorfa. Velikodušno mi je podaril svoj zemljevid z vrisanim letom (takrat še ni bilo OLC in SeeYou J). Naslednjo pomlad 9.Maja 1998 je podoben trikotnik 750km iz Lesc vendar v nasprotni smeri uspel obleteti Miha Thaler (opis njegovega leta najdete na strani MT-Trikotnik preko 5 držav). Istega leta se je odvijalo predsvetovno prvenstvo v Bayreuthu, kjer sta nastopila tako Miha kot Jani. Med kroženjem v vzgorniku pred odprtjem štartne linije se je vanj zaletel brezobziren švedski pilot Ax. Žal je bilo to za Janija usodno. Po tej nesreči se je Miha prenehal udeleževati klasičnih tekmovanj, začelo se je uspešno obdobje OLC.

Trikotniki iz Petelinje vasi so postajali vsako leto daljši, pred tremi leti pa je v nasprotni smeri (najprej čez) uspel tudi preletaški mafiji. Lansko leto smo čakali ugodno vreme vendar ga nismo dočakali, zato pa je bilo letošnje toliko bolj uspešno.

V torek 7.Maja zvečer sem na OLC opazil, da so jadralci iz Petelinje vasi ponovno obiskali Slovenijo, in se preko Švice uspešno vrnili domov. Jadralska napoved www.topmeteo.eu je tudi za 8. in 9. Maj kazala podobno vreme.

Zjutraj sem bil pokonci že ob 6. uri vendar pogled skozi okno proti gorenjski ni bil tako obetaven, kot sem se nadejal saj je bilo nad hribi še precej oblakov. Kljub temu sem se odpravil proti Lescam in na poti sem opazil da se nekoliko jasni. V Lescah je sledilo sestavljanje mojega letala LAK17A-18m. Ker nisem imel kant za vodo sem še preiskal Radovljico in Lesce in končno dobil vsaj dve kanti po 25 litrov. Na štartu sem natočil z električno črpalko 100 litrov vode, za več pa ni bilo časa. Napovedal trikotnik 750km in ob 10 uri in 36 minut sem poletel zadnji od preletašev. Po odpetju nad Hujami sem takoj dobil odlično dviganje in enajst minut po poletanju sem že preletel štartno točko južno od Dobrče. Očitno se je dalo poleteti vsaj 1 uro prej...

Pred Kepo sem srečal Cikota, in skupaj sva se navduševala nad pogledom proti zahodu. Nadaljeval sem po Karnijskih alpah, preskočil Ziljsko dolino in proti 2450m visokemu prelazu Felbertauren. Tone je bil nekoliko pred menoj, Ciko pa se je odločil za trikotnik v nasprotni smeri in tako nadaljeval v smeri dolomitov. 20 km pred prelazom sem se uspel dvigniti na 3400m kar je pomenilo približno 200m rezervne višine za prelet prelaza. Vsi hribi so bili še povsem zasneženi in skoraj žal mi je bilo spustiti se v doline proti severu. S take višine res lahko prideš daleč in kmalu sem ugledal znamenitega Divjega Cesarja, ki mi je križal pot. Nisem bil povsem prepričan kakšen je veter ob pobočju in zato sem se že nekoliko prej povzpel v dvometerskem dviganju, in tako priletel do strmih sten Divjega Cesarja previsoko, saj me je tu čakalo 3 metrsko dviganje. Pod črno bazo sem švignil proti obratni točki, nato pa se usmeril po dolini reke Inn, proti 215km oddaljenemu Samedanu. Nekoliko pred Innsbruckom sem dohitel Toneta, in prav nenavadno je srečati domače jadralno letalo tako daleč stran od doma. V izogib CTR Insbruck sva se držala nekoliko bolj severno ob grebenih in nadaljevala po dolini navzgor. Tu nekje se je po radijski postaji z navdušenjem, oglasil Ciko le kakih 30km pred Zernezom na višini 3800m. Pot navzgor je bila posejana z kumulusi kot so v pravljicah, in kaj kmalu sva z Cikotom ugotavljala, da morava biti že precej skupaj, če ne že mimo vsak v svoji smeri. Ob 15 uri in 27 minut sem že preletel najvišje ležeče letališče v Evropi (1707m), obrnil 2. obratno točko in se usmeril proti domu. Časa je bilo še na pretek in res bi se moralo hudo zalomiti, da danes ne bi prišel do 334km oddaljenega cilja. Na pol poti do Merana je v nasprotni smeri mimo švignila skupinica jadralnih letal iz Petelinje Vasi. Med njimi sem opazil tudi 2B (Armin Behrendt), pilota ki je kot naslednik Janija Škedlja skupaj z Matijem Schunkom opravil nekaj izrednih letov v trikotniku, med drugim tudi 1000km.

Nad Meranom je integrator variometera na koncu tretjega zavoja tik pod bazo kazal 6m/s, in res se mi je smejalo J Nadaljeval sem južno od Brunecka, in naprej po Karnijskih proti domu, saj sem predvideval da še vedno prevladuje severni veter. Dejansko je pihal južni, ki me je počasi splakoval v ziljsko dolino. Kmalu se je oglasil Ciko, da je že čez glavno verigo. Z nekoliko napora sem se uspel obdržati v Karnijskih kjer sem dobil še nakaj dviganj za končni dolet. Pred Kepo v doletu sva se po 7 urah  s Cikotom ponovno srečala, kot da bi se dogovorila. Pobočja ob Golici in Stolu so še prav lepo držala, in tako sem razmišljal da bi morda let še podaljšal proti vzhodu, vendar sem moral še zaključiti napovedan trikotnik. Na Hujah je bil še lep kumulus in s spodobno višino sem se peljal mimo proti najavljenemu cilju. Po opravljeni nalogi sem nadaljeval do konca Kriške, ki je še držala, vendar sem se odločil da je bilo 750km povsem dovolj zato sem se obrnil proti letališču.

Napovedan trikotnik 756.1km sem obletel z povprečno hitrostjo, 97.57km/h, kar je nekoliko hitreje kot trenutni (Miha Thaler 9.5.1998) slovenski rekord za hitrost v trikotniku 750km, vendar žal pred letom nisem imel FAI znamkice.

Trikotnik je v isti smeri z DG300 uspel tudi Tonetu Čerinu, le da mu je zmanjkalo višine za oblet ciljne točke. Andrej Kolar je z DG100 napovedal podoben trikotnik 775.8km in ga pravilno obletel v nasprotni smeri z 91km/h kar je dosežek in pol.

Naslednji dan je Boris Žorž napovedal 802.1km v enaki smeri kot Kolar, in ga prav tako z DG100 obletel z povprečno hitrostjo 90km/h kar je izreden uspeh!

Kje so meje za odprti razred je 13. Maja pokazal pilot iz Nemčije z ASH25, ki je obletel trikotnik 1112km - največji trikotnik obleten v Alpah! Prva obratna točka je bila Letališče Lesce. Kdaj bo 1000km trikotnik obleten iz Slovenije? Upam da čim prej.

na vrh strani