Opensoaring.com

aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

jlet
soaringspot
lzs-zveza
miha thaler
womensoaring
soaringcroatia

ostale povezave

Namibija 2008
(OPENSOARING, 3. februarja 2009, Boštjan Pristavec)

Afriški slapovi

Ko sem se 3. decembra zjutraj, po nočnem letu iz Frankfurta, prispel v Windhoek v Namibiji, sem sprva mislil, da sem sedel na napačno letalo. Zakaj? Zaradi pogledov na zeleno pokrajino, ki je bolj spominjala na Novo Zelandijo kot pa na Afriko. Tolažba, da le ni tako zeleno in vlažno, so kmalu zanikale dežne kaplje na vetrobranskem steklu avtomobila, s katerim sva skupaj s prijateljem Klausom potovala proti Bitterwasserju. Zgodnja popoldanska nevihta in dokaj nizke baze (od 1500 do 2000 m GND) niso bile v skladu z navdušujočim sprejemom, ki sva ga pričakovala.

Jos van der Merve, »letalski kmetovalec«, lastnik kmetije in manjšega jadralskega tabora, kamor sem zahajal prva leta mojih namibijskih odprav, je bil ob obilici zelenja in podhranjenih ovcah kar zadovoljen. V minulih sušnih letih je imel v tem obdobju navadno veliko dela s hranjenjem svoje ovčje kolonije. Tokrat je narava poskrbela za obilico sočne trave in bujnega zelenega grmičevja, glavne hrane tamkajšnje drobnice in divjadi. Drugačno pa je bilo razpoloženje jadralcev, saj bogat mesni jedilnik ni mogel pregnati razpoloženja, ki so ga ustvarjale nizke baze oblakov ter zgodnje popoldanske nevihte.

Nevihta nad Kalaharijem

Prvi teden – tudi obisk Kiripotiba
Prvi leti so bili kratki in v slogu vijuganja med nevihtami. Če je bilo to na začetku še dokaj zanimivo, pa je navdušenje kmalu splahnelo. Vsi smo čakali le na klasično namibijsko vreme. Po šestih dnevih slaloma med zgodnjimi nevihtami sva se odločila za dan premora in jo mahnila z avtom do Pokwenija, da pozdraviva prijatelje, mimogrede pa sva jo mahnila še na Kiripotib, novo letališče za jadralce. Nahaja se približno 40 km severovzhodno od Pokwenija, na farmi, na kateri pletejo značilne afriške preproge. Po zamisli nemškega jadralca Bernda Dolbeja so uredili dve 1700 m dolgi in 50 m široki stezi. V primerjavi s konkurenco v Bitterwasserju in Pokweniju so cene za lične in prostorne apartmaje za četrtino nižje, za Afriko zelo hitra spletna povezava je brezplačna, letala pa so parkirana ob stezi, poleg bivalnih prostorov …

Najnovejši in tudi cenejši jadralski tabor v Namibiji

Poškodovana krmila
Med tem ko sva uživala na izletu, se je vreme v Bitterwasserju zarotilo proti nama.

Huda nevihta s peščenim viharjem, veter s hitrostjo 47 vozlov je iz priveza odtrgal najino letalo in ga potisnilo z zadnjim robom krilnih površin v palme. Učinek je bil uničujoč: polomljena in zmečkana prečna krmila. Sledilo je ugotavljanje posledic in reševanje nastalega položaja. Poškodovani flaperoni so za popravilo precej problematični, saj teža dodanega materiala za popravilo poruši harmonijo momentov, popravljena krmila pa so zato največkrat zunaj zahtevanih toleranc. Ker so bila krilca precej poškodovana, je bila edina rešitev nadomestna nova krmila. Toda kako do njih sredi Namibije?

Zadevo je rešil Walter Binder s krmili svojega ASH-ja ter Klaus z odlično organizacijo transporta iz Nemčije. Nova krilca na najinem letalu so bila nameščena v šestih dneh. Ko sva čakala na pošiljko krilc iz Nemčije je vreme »sodelovalo« bolj z nama, ki nisva imela letečega letala, kot pa z jadralci, ki so bili pripravljeni za letenje. Naposled sva tudi midva postavila letalo na start. A kot da sva bila še premalo kaznovana. Še en dan nama je ukradla težava z motorjem, saj obratov ni bilo dovolj. Letalo sva po zraku potegnila do Pokwenija, prijazni Walter Bindr je zadrego z motorje kmalu rešil.

Končno so se zadeve uredile. Po dvanajstih dnevih je nastal prvi normalen namibijski dan. Negotovost zaradi vseh pripetljajev je kmalu splahnela in tudi vreme se je uneslo. Nekaj 1000-kilometrskih letov je vrnilo načeto razpoloženje.

Vleka v Pokweni

EB 28 ver. 1.1
Med lanskim svetovnim prvenstvom sva se z Binderjem večkrat pogovarjala o lastnostih njegovih novih kril na letalu EB 28. Ker je Walter neutruden preizkuševalec vsega novega, mi je izkazal veliko čast ko me je zaprosil za sodelovanje pri preizkušanju njegove novosti. Na svojem EB-ju je namreč zadnje tri metre kril nadomestil z novo oblikovanimi konci kril, ki so celotnim krilom zmanjšali površino za 0,3 m2. Take ponudbe ni mogoče zavrniti in 18. decembra sem vzletel s Pokwenija, s polno obteženim predelanim Walterjevim letalom WB. Po šestih urah letenja, v enem boljših jadralskih dni, sem imel izjemen občutek, da letim verjetno na najboljših krilih jadralnih letal odprtega razreda. Letalo se odlično odziva prečnim krmilom, predvsem pa pri velikih hitrostih nad 180 km/h ne izgublja toliko kot stara krila, s katerimi sem nekaj dni prej, vzporedno z njim, preletel nekaj sto kilometrov, nakar mi je, pod daljšo črno bazo, pokazal rep.

V družbi z WB

Nesojeni cilj povratek 1000km
Dvakrat sem se na 460. kilometru soočil z dilemo, nadaljevati ali se obrniti proti domu zaradi kočljivega vremena na povratku. Kljub odločitvi, da ne nadaljujem, sem obakrat precej na tesno dosegel domače letališče. Nesojeni 1000 km cilj povratek omenjam, ker sem to disciplina zmeraj letel takrat, ko je bila vremenska napoved bolj slaba. Vselej sem letel v smeri boljšega vremena, po možnosti v veter, da bi si zagotovil lažji povratek. Doslej sem v svojih startih na cilj-povratek na 1000 km trikrat obračal 510 km od doma, vendar mi je na koncu vselej za malenkost zmanjkalo časa - dvakrat po 30 km in enkrat 10 km. Tudi po zadnji odpravi so v tej disciplini ostali neporavnani računi …

Opojna črnina

Termični raj Ketmanshop
Ketmanshop je po statistiki področje z najvišjimi temperaturami. Ob povprečnem vremenu je tu za 2 do 3 stopinje višja temperatura, suha tla in visoka temperatura pa sta poglavitna dejavnika za višje baze oblakov ter močnejšo termiko. Zmeraj ko sem se znašel nad tem področjem sem naletel na močnejšo termiko, četudi brez oblakov. Nemalokrat je integrator variometra pokazal povprečje celotnega dviganja prek 5 m/s. Pred dvema letoma sem doživel povprečje petih zavojev kar 8,4 m/s. Kroženja v takih navzgornikih so kratkotrajna, saj si v dveh do treh minutah višje za 1200 do 1500 m, zato je prepuščanje užitkom kratkotrajno.

Nad Keetmanshoopom

Normaliziranje razmer
Končno so se zadeve uredile. Po dvanajstih dnevih smo ujeli prvi pravi namibijski dan. Začetna negotovosti zaradi vseh zapletov je kmalu splahnela. Vreme se je nekoliko uneslo, nekaj 1000 km dolgih letov je vrnilo razpoloženje. Zadnji teden je Klausa zamenjal Bojan Paldauf, ki je bil tu že večkrat. Pred njegovim prihodom sem se bal, da bo razočaran, saj je doslej poznal samo izvrstno vreme. Na moje olajšanje se je potrdilo tisto, kar sem si ves čas dopovedoval, da se mora vreme obrniti tudi na bolje. In se je. Niso bile razmere za rekordne lete, vendar pa sva letela vseh sedem možnih dni.

Trenutki brez neviht

Seštevek
Končna bilanca namibijske povesti v letu 2008 je 122 ur letenja ter seštevek 13.000 km. Dlje kot 1000 km je šlo 7-krat. Torej niti ni bilo tako slabo.

Zadnji pristanek v sezoni 2008