|
Sredi aprila se je v mojem razporedu letenja pojavi let za Johanesburg z dvema prostima dnevoma in nadaljevanjem prek Harareja v Nairobi ter dan kasneje, let v Amsterdam. S kolegom Nielsom sva se že nekaj mesecev dogovarjala za obisk proizvodnje Jonker' s sailplanes. Po nekaj elektronskih sporočilih ugotovim, da tokrat Nielsu ne bo uspelo, tako da se odločim za obisk kar sam. Pri Jonkersu so zelo kooperativni in po izmenjavi nekaj sporočil prek e-pošte smo se dogovorili za obisk proizvodnje. Kot že večkrat v letalstvu je bil tudi pri Jonkersu uspeh zaznamovan s sodelovanjem bratov - Attie in Uysa Jonker. Letalo je nastalo po receptu, ki ga je bralcem Opensoaringa v intervjuju predstavil dr. Boermans. Sodelovanje študentov Univerze v Potchefstroomu in pa dr. Boermans so pripomogli k uspešnem projektu visokosposobnega jadralnega letala 18-m razreda. V okviru projektiranja je bilo opravljenih več magistrskih in doktorskih nalog. Cena celotnega projekta je prav zaradi tega koncepta ostala obvladljiva. Dr. Boermans, ki se na univerzi TU Delft že nekaj let ukvarja s profili majhnih hitrosti in pa prehodi kril v trup, je pripomogel, da ima letalo enega najtanjših profilov - 12,7 %. Pri projektu niso pozabili na možnost visoke krilne obremenitve, ki znaša največ 58 kg na kv/m.
Trenutno so glavne prioritete evropska in ameriška certifikacija. Vsa dosedaj dobavljena letala imajo južnoafriški certifikat. Če bodo pri Jonkersu uspešno izpeljali še projekt evropskega certifikata, bi to pomenilo konec dolgoletne prevlade nemških proizvajalcev. V Roterdamu v teh dneh raztovarjajo kontejner z osmimi letali JS, nekaj jih je opremljenih z reakcijskimi motorji. Eden izmed srečnih kupcev je tudi kolega Maurits Dortu, ki sicer uspešno sodeluje z Andrejem Kolarjem in nam bo zagotovo zaupal izkušnje prvih uporabnikov. In na koncu še cena. Letalo z osnovno opremo in južnoafriško registracijo stane 75.000 evrov. V razvoju je še letalo s pomožnim Solo motorjem, ki bi omogočal popolno avtonomijo. Več o tej zgodbi pa si lahko preberete na njihovi spletni strani.
Južna Afrika se po letih apartheida počasi spreminja v državo, kjer barva kože ne bo vplivala na položaj v družbi. V najbogatejšem delu Johanesburga boste zvečer v restavracijah videli precej več mešanih družb, kot bi vam to uspelo v južnem delu ZDA. Na moj optimizem pa Jos van der Merve (farmar iz Pokwenija, Namibija) poda sledečo razlago današnje Južne Afrike - po njegovem je enaka kapučinu, kjer je veliko črne tekočine pokrite s tanko belo peno, na njej pa plavajo črne čokoladne drobtinice - najbogatejši v državi. Dan po obisku Jonker’s sailplanes sem sedel na letalo namenjeno v Harare. Vreme je bilo enako najboljšemu namibijskemu v decembru. Baze kumulusov so bile na 5500 m nadmorske višine in dviganja dovolj močna, da jumbo kljub 250 tonam poskakoval kot jadralno letalo. Morda se nekoč odpravimo na letenje v Zimbabve, morda bodo v deželi, ki so jo nekoč imenovali tržnica Afrike, prišli boljši časi. Farmarji, ki gojijo cvetje, so edini belci, ki jih Mugabe še zmeraj prenaša. Od delavca, ki natovarja rože, kupim bankovec za 50 bilijonov zimbabvijskih dolarjev. Zanj odštejem en (1) ameriški dolar.
|
Še en odličen jadralski dopust v Namibiji
|
|
