aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

Ostale povezave

Tudi iz Maribora 724 km na severu
(OPENSOARING, 27. oktobra 2017, Robert Hriberšek)

Odkar smo se v LC Maribor otresli dogme, da pobočje Pohorja drži samo med Bellevuem in Arehom z velikim veseljem pričakujemo dneve, ko bo v področju Slovenije pihal močan severni veter saj nam ta omogoča res dolge polete na zahod.


Preko Pohorja

Priprave so se, kot se spodobi pričele že nekaj dni prej s telefonskimi pogovori s kolegi ter seveda meteorologom Borisom, ki je napoved v ponedeljek samo še potrdil. S kolegi iz aerokluba se dogovorimo, da se na letališču dobimo že ob 6.50. Nekako ob tem času me Boris ves razočaran obvesti, da veter na zahodu že močno piha, in sicer tako močno, da ne bo mogel vzleteti. Ker sam še nisem imel izbranega letala in ker sem seveda želel izvedeti kakšno skrivnost, sem Borisa povabil, da se mi pridruži v našem Duotu (MD). Takoj sva se dogovorila in Boris je bil takoj za.

Medtem smo doma pripravili letala (cela flota) in kot prva sva z Borisom vzletela ob 9.45. Vleka je minila hitro in kmalu sva se znašla nad Arehom na cca 1600 QNH. Previdno sva se podala preko Pohorja in ravno ob razlagi, kje sem doma zagledam na tleh jadralno letalo (PT), ki je žal prehitro končal prelet. Gregor Urbančič nama po radiu takoj poda informacijo, da veter nižje ni dovolj močan ter, da naj se raje drživa malo višje. To sva upoštevala in zato sva brez večjih težav nadaljevala do Uršlje gore, ki je lepo držala ter naprej do Pece. Peca je držala slabše od pričakovanj zato sva nadaljevala do Obirja, kjer bi jaz nadaljeval naprej po severnih nižjih gričih, Boris pa je raje zavil na preverjeno Košuto, ki je delovala ZELO dobro. Kmalu sva se znašla na 2500 m in po grebenih nadaljevala proti tromeji. Boris je že od daleč opazoval oblake in mi razložil kje naju čaka val. Z nekaj zavoji v rotorju sva val res ujela in se pustila dvigniti na 3600m, kjer pa sva ga zaradi zračnega prostora bila primorana zapustiti. Napredovala sva proti Hermagorju in nato proti Unterilliachu. Računajoč na veter in pobočja sva se spuščala vedno nižje, nekaj kmalu sva ugotovila, da veter pod 2000 m ne piha in tako sva se krepko zataknila na dokaj »športnih« višinah daleč od doma.


Na Valu

Zopet se je izkazala Borisova potrpežljivost, ko je dejal tukaj nekje mora biti oziroma, tukaj bova počakala, da se bo kaj naredilo. Po nekaj dolgih minutah sva res našla dviganje in se počasi odpravila nazaj, proti domu. Pobočja v delu Ziljske doline niso delala dobro zato sva malo pred Nötschom zopet bivakirala na hribu in čakala na priložnost. Ko nama je uspel preskok na Karavanke, se je situacija izdatno izboljšala in preko Košute sva odletela do Uršlje gore, potem pa še enkrat po isti poti do Rateč. Pot do doma ni bila stresna in 20m kril se v primerjavi s 15 m na cirrusu močno pozna. Doma sva še enkrat prečesala Pohorje in po 7 urah in 23 minutah ter preletenih 724 km zadovoljna pristala, pospravila letalo in izmenjavala izkušnje z ostalimi piloti iz LCM.


Po vrhovih je pa sneg


Spoznavanje malih skrivnosti velikih mojstrov...


Let Roberta Hriberška in Borisa Žorža v Duo Discusu dne 24. 10. 2017 na OLC.


Boris Žorž: »V Lescah je preveč pihalo, da bi lahko varno leteli. Robert Hribersek, še enkrat hvala za sedež v duotu. Bil je odličen dan. «

na vrh strani